Žalsko podjetje Tehnos izdeluje kmetijske stroje pod lastno blagovno znamko ter izdelke za belo tehniko, avtomobilsko in letalsko industrijo. Podjetje, ki ga vodi Anton Kisovar, je lani ustvarilo 12,8 milijona evrov prihodkov, kar je petino več kot leta 2015. Družinsko podjetje, ki deluje skoraj tri desetletja, njihova dejavnost pa izhaja iz obrtne dejavnosti izdelave orodij za steklo, plastiko in gumo, zaposluje 114 sodelavcev. V Žalcu delujejo od leta 1994, ko so kupili Hmezad Strojna v stečaju.
Večino izvozijo
Družba izvozi več kot 90 odstotkov, tri četrtine neposredno in okoli 14 odstotkov posredno. Izvažajo v 35 držav, njihovi najmočnejši trgi so Nemčija, Avstrija, Švica, Anglija, Nizozemska, Belgija, Češka, Slovaška, vse bolj se utrjujejo na francoskem trgu, prisotni so tudi na Poljskem, v Rusiji, Moldaviji in Ukrajini, izvažajo pa tudi na Japonsko in v Kanado. Na slovenskem trgu imajo enega večjega konkurenta, pri čemer se držijo etične odločitve, da mu na globalnih trgih ne prevzemajo kupcev.
»Naša pomembna skrb je, da obdržimo sodelavce in ekipo še okrepimo, pri čemer pa je zelo pomembno, da naši ljudje ostajajo zdravi. Zato veliko vlagamo v modernejšo tehnologijo in sledimo smernicam industrije 4.0, ker nam edino to zagotavlja preživetje. Obnovimo od deset do petnajst odstotkov strojnega parka na leto,« pojasnjuje direktor Kisovar. Podjetje teži k popolni avtomatizaciji proizvodnih procesov po zgledu najboljših evropskih proizvajalcev.
Žalska gazela izjemno hitro povečuje svoje proizvodne zmogljivosti, saj po zadnji širitvi prostorov leta 2015 že gradi dodatne proizvodne prostore, ki bodo obsegali 5500 kvadratnih metrov uporabnih površin. Na novo bodo avtomatizirali tehnološko linijo. Investicija bo stala šest milijonov evrov. Podjetje je izjemno razvojno naravnano. V razvoj in investicije vložijo od 16 do 24 odstotkov prihodkov na leto. Visoka raven inovativnosti pa je del njihove operativne strategije in vizije. Imajo tudi več registriranih patentov in tesno sodelujejo tako s celjsko srednjo strojno šolo kot s fakultetami.
Direktorjeva žena je vodja enega od oddelkov in opravlja naloge prokuristke, medtem ko direktor ostaja gonilna sila na področju razvoja in prodaje. Tako je na poti skoraj polovico leta. Trge in zahteve kupcev zelo dobro pozna. Ker se v podjetju zavedajo pomembnosti preudarnega prenosa vodenja podjetja na mlajšo generacijo, pripravljajo celo družinsko ustavo. V podjetju je že aktivna druga generacija, ki bo v nekaj letih prevzela vodenje podjetja.
Želijo samozavestne sodelavce
Sodelavce sistematično spodbujajo k podajanju predlogov za izboljšave. Zato so oblikovali tudi sistem nagrajevanja inovativnosti, ki so ga v iskanju najustreznejše rešitve večkrat modificirali. Sodelavcev za napake ne kaznujejo, ker verjamejo, da samo tisti, ki nič ne dela, ne dela napak. Napake analizirajo in se iz njih predvsem učijo.
Zaposlujejo ljudi, ki so samozavestni, imajo hrbtenico in znajo izražati svoje mnenje. Podpirajo odkrito in stalno komunikacijo ter skupno reševanje problemov. Uveljavili so politiko odprtih vrat in hitrega ter lahkega dostopa do direktorja.
Zavedajo se, da so trenutni poslovni uspehi posledica dobre tehnološke kondicije ter dobrega in trdega dela v preteklosti in da jim bo le to omogočilo, da bodo na trgu še hitrejši, prilagodljivejši in fleksibilnejši. Kisovar poudarja, da je njihov pravi uspeh uveljavljanje lastne blagovne znamke v tujini in da je denar posledica dobrega dela. jpš
