Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na današnjem kongresu s 86 glasovi za in petimi proti za novo predsednico zveze izvolili Lidijo Jerkič. Jerkičeva, ki je na čelu največje sindikalne centrale nasledila Dušana Semoliča, je bila edina kandidatka.
Nova predsednica, ki že 11 let vodi Sindikat kovinske in elektroindustrije – SKEI, je v svojem nagovoru povedala, da sta nujna »združevanje sindikalnega kadrovskega potenciala« in vrnitev k članstvu. Napovedala je, da si bo prizadevala za spremembo prioritet, med drugim namerava boj za ohranjanje delovnih mest nadomestiti z bojem za boljša delovna mesta. Kot je dejala, bodo med njenimi prvimi nalogami srečanje s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kolektivna pogajanja in prizadevanja za višje plače. Zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile je po njenih besedah zdaj pravi čas, da delavci zahtevajo več.
Dušan Semolič, ki je vodenje ZSSS zapustil po 26 letih in šestih mandatih, je v poslovilnem govoru izrazil prepričanje, da si bodo v centrali še naprej prizadevali za dostojno življenje slehernega delavca.
Jerkičeva kot najboljša Semoličeva naslednica
Miroslav Stanojević, profesor in raziskovalec zgodovine sindikalnega gibanja, sociologije dela in industrijskih odnosov s fakultete za družbene vede, ocenjuje, da je Semolič zgodovinska figura in da je bilo njegovo obdobje v celoti fascinantno. »Medtem ko so se vse stranke usmerile proti sredini, so sindikati ostali na levici in dosledno zagovarjali delavske pravice.«
Stanojević misli, da sprememb v osnovni usmeritvi delovanja ZSSS ne bo. Jerkičevi, ki je zanj prava izbira, svetuje, naj obnovi socialno partnerstvo, obenem pa okrepi sindikate na vse bolj problematični panožni in podjetniški ravni. Prepričan je, da je njena izvolitev tudi priložnost za boljše sodelovanje z delodajalci.
»Gre za zamenjavo na čelu najpomembnejše sindikalne organizacije, ki je v zadnjih 20 letih ključno prispevala k ohranitvi socialne države,« ugotavlja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Čeprav priznava Semoliču izjemne zasluge v boju za delavske pravice, pa meni, da je zdaj napočil čas, ko je treba sedanjo politiko umikanja, za katero je značilna tudi izguba članstva, spremeniti v bolj bojevito, zlasti v boju za izboljševanje plač.
Jerkičeva ima po njegovih besedah zaradi dolgoletnih izkušenj na čelu SKEI vse potrebne kvalifikacije, za sedanji trenutek več kot primerna pa se mu zdi tudi parola »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri si bomo vzeli«, s katero je Jerkičeva na lanskem kongresu SKEI začela svoj tretji petletni mandat. Štrukelj pravi, da so z njo z veseljem pripravljeni sodelovati tudi pri ideji o združevanju tako sindikalnih central kot tudi posamičnih sindikatov.
Enotna sindikalna fronta
»Nobena organizacija ne more biti odvisna le od enega človeka, je pa ta zelo pomemben,« poudarja Goran Lukić, ki je pred odhodom na Migrantsko, zdaj Delavsko svetovalnico v javnosti veljal za najresnejšega Semoličevega naslednika. »Pričakovanja so velika, tako glede drugačne organizacije v centrali kot glede vrnitve k članstvu oziroma potencialnemu članstvu, kjer pa se lahko uspehe doseže le s kakovostno podporo od zgoraj,« opozarja Lukić, ki tako kot drugi zagovarja povezovanje.
Da je Jerkičeva najboljša rešitev, je prepričan tudi nekdanji dolgoletni sekretar ZSSS Milan Utroša, ki je razočaran nad dosežki zveze v zadnjem obdobju. Prepričan je, da je treba ob sedanji visoki gospodarski rasti zvišati plače, če ne gre drugače, s stavkovnim gibanjem, izboljšati delovanje na panožni ravni in z združitvijo ZSSS, Pergama in Štrukljeve konfederacije ustvariti novo enotno centralo.
Delodajalci za boljše sodelovanje
Delodajalske organizacije upajo, da se bo sodelovanje s sindikati izboljšalo. »Želim si odprtega in jasnega dialoga, ne pa dvigovanja okopov. Zaupanje med nami je na zelo nizki ravni, zato iskreno upam, da militaristi ne bodo prevladali, ampak da bodo v sindikatih spoznali, da je nujno sodelovanje,« pravi Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Podobno razmišljajo v GZS. »Obetamo si boljše sodelovanje, predvsem pa razumevanje dejstva, da bo šlo delavcem bolje le, če bo šlo dobro gospodarstvu, in obratno,« meni nova direktorica GZS Sonja Šmuc. Interesov sindikatov in gospodarstva kljub vsem razlikam ne vidi na nasprotnih bregovih, ampak v gradnji mostov med njimi, pri čemer pa opozarja, da morajo sindikati razumeti meje, do kam lahko sežejo plače in delovni pogoji, in kdaj je to zunaj meja mogočega.
