Tudi nova različica temeljne zdravstvene zakonodaje, ki so jo pripravili pri ministrici Milojki Kolar Celarc, bolnikom prinaša nekaj novih pravic. V nekaterih primerih bi jim tudi znotraj javnega zdravstva na primer vstavljali zobne vsadke, do katerih so imeli doslej brezplačen dostop le ob zelo redkih izjemah. Ta pravica bi bila namenjena bolnikom, ki jim druge oblike zobne protetike ne bi ustrezno pomagale.
Kako bomo za zdravstvo plačevali po novem in kako bodo zamenjali sedanje dopolnilno zavarovanje, pa v predlogu na več kot 300 straneh, ki smo ga pridobili na Dnevniku, še niso razjasnili. Vse finančne vidike novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ministrstvo za zdravje očitno še vedno usklajuje s finančnim resorjem, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman. Za zdaj so začrtali ločitev med zavarovanjem za splošna tveganja in zavarovanjem za poklicna tveganja, ki bo delavcem prineslo tudi posebne pravice, na primer pri preventivi.
Obiskali bi ljudi, ki se zdravstvu izogibajo
Spremembe, ki jih je napovedoval že prvotni predlog, se obetajo tudi pri »splošnih« pravicah. Zdraviliško zdravljenje bo lahko poslej tudi krajše, kot je bilo. Pri stacionarnem bivanju v zdravilišču bo trajalo do dva tedna (danes dva tedna), pri ambulantnem načinu pa do deset dni (danes deset dni). Kot doslej ga bodo lahko po potrebi podaljšali na tri tedne.
Večino vzgojnih prijemov prvotnega predloga, kot je udarec po žepu za starše necepljenih otrok, so iz posodobljene različice črtali. So pa po drugi strani predvideli, da bi patronažne medicinske sestre obiskovale ljudi, ki se ne odzivajo na vabila v presejalne in preventivne zdravstvene programe.
Izenačevanje nadomestil
Bolniške bi bile tako kot po prvotnih načrtih omejene na eno leto v kosu, je pa nekoliko jasneje, kaj bi se zgodilo po tem obdobju. Če se bolnik zaradi svojega stanja še ne bi mogel vrniti na delo, bi pokojninska blagajna presojala, ali je na mestu invalidska upokojitev. Druga možnost bi bila odločitev, da gre zgolj za trajnejšo nezmožnost za delo, ki pa ni dokončno stanje. V tem primeru bi nadomestilo ostalo enako kot pri običajni bolniški odsotnosti, prav tako pa bi varovali delovno mesto posameznika s statusom trajnejše nezmožnega za delo. Danes so bolniške odsotnosti, pri katerih nadomestilo plačuje zdravstvena blagajna, časovno neomejene, vmesna stopnja med bolniško in (invalidsko) upokojitvijo pa delavcem ni na voljo.
V primeru bolezni in poškodbe zunaj dela bi nadomestilo znašalo 80 odstotkov osnove. Danes je odvisno od trajanja bolniške odsotnosti. V prvih treh mesecih znaša pri bolezni 80 odstotkov osnove (ta je odvisna od povprečne mesečne plače in nadomestil v letu pred bolniško odsotnostjo), pri poškodbi zunaj dela pa 70 odstotkov osnove. Po treh mesecih se je pri bolezni nadomestilo doslej dvignilo na 90 odstotkov osnove, pri poškodbi zunaj dela pa na 80 odstotkov. Ministrstvo torej ostaja pri načrtih o bolj poenotenih nadomestilih, kar za nekatere bolnike pomeni nekoliko višje, za druge pa nekoliko nižje dohodke kot doslej.
