Na razpisu Ljudske univerze Kranj je med nekaj deset kandidati dobila službo Irena Dolenec, mestna svetnica NSi v Kranju. Njena strankarska kolegica Vlasta Sagadin, s katero skupaj sedita tudi v mestnem svetu, je predsednica sveta zavoda ljudske univerze. Dolenčeva je sicer tudi predsednica kranjske NSi in je zelo aktivna pri številnih dobrodelnih aktivnostih, pri pomoči starejšim in podobno. »Trdim, da sem službo dobila brez političnega vpliva in sem se prijavila na razpis zato, ker nisem hotela biti v breme državi na zavodu za zaposlovanje, ampak raje delam. Delo pa zajema tisto, kar počnem že lep čas in dejansko kot strokovna delavka sodelujem v kranjskem medgeneracijskem centru, ki ga upravlja Ljudska univerza Kranj,« nam je povedala Dolenčeva. Dodala je še, da ima kot svetnica pravico sodelovati na razpisih.
S tem se strinja tudi direktorica ljudske univerze Mateja Šmid, ki ji je prav kranjski mestni svet dal soglasje za nov mandat kot tudi drugim prijavljenim na razpisu: »Nobenega vpliva ni bilo, še zlati ne od predsednice zavoda Vlaste Sagadin. Zaposlitve si nismo izmislili, prejšnja sodelavka je dala odpoved in izvedli smo razpis in izbrali najustreznejšo kandidatko med 63 prijavljenimi.«
Iz politike v zavod
Ljudska univerza Kranj je sicer občinski javni zavod, kjer so se nekaj let vlekli prepiri in spori med različnimi strujami, zaradi česar je na koncu zavod dobil samo štiričlanski svet, ki ga Mestna občina Kranj »obvladuje« ravno z odločilnim glasom predsednice Vlaste Sagadin. Član sveta je tudi mestni svetnik županove stranke Več za Kranj Boris Kozelj, ki je v svetu nadomestil do tedaj eno najvplivnejših svetnic Beti Jenko, ki je »iz osebnih razlogov« odstopila iz sveta.
Ker so v času župana Mohorja Bogataja kar trije mestni svetniki dobili dobro plačane službe v Komunali Kranj, kjer je občina večinska lastnica, je povezava med nadzornico javnega zavoda Ljudska univerza Kranj in njeno strankarsko kolegico vzbudila pri zaposlitvi Dolenčeve pomisleke. Ker je župan Boštjan Trilar kot temelj ravnanja mestnih politikov uveljavil odlok o etičnem kodeksu, je bilo pričakovati strožje kriterije tudi pri kadrovanju. Ko pa je kodeks postal mrtva črka na papirju, ker ga kot prvi ni spoštoval sam župan Trilar in ni odstopil kljub priporočilu častnega razsodišča, je tudi iz njegovega časa mogoče najti kar nekaj primerov sumov političnega kadrovanja.
Kot je opozoril mestni svetnik SNS Zoran Stevanović, je direktor kranjskih poklicnih gasilcev Tomaž Krišelj (politično aktiven v kampanji Boštjana Trilarja) tak primer in slednji je kasneje zaposlil prek javnega razpisa eno od kandidatk z županove liste v javnem zavodu (več kot 50 prijavljenih), za povrh pa še svojega sina. V času župana Bogataja je odmevala tudi zaposlitev Karla Piškurja (med več kot 100 prijavljenimi), ki je bil aktiven v stranki SZNKS, ki je predlagala Bogataja za župana in ga podpirala tudi v kampanji leta 2014. Strankarsko funkcijo zdaj v isti stranki opravlja Damjana Piškur, ki je mestna svetnica, Stranka za napredek krajevnih skupnosti pa se je iz podpornice Bogataja »preobrazila« v članico tihe koalicije Boštjana Trilarja.
