Turizem na Hrvaškem: Slovenci so zvesti in znajo uživati

Trg je stabilen in tradicionalen

»Lani smo ustvarili več kot 10 milijard evrov turističnih prihodkov. Naš cilj, vezan na strategijo razvoja turizma do leta 2020, je, da dosežemo 14 milijard evrov. Poglejmo rezultate, ki so jih dosegli slovenski gostje: v prvih osmih mesecih smo našteli 1,2 milijona prihodov in 8,9 milijona nočitev, kar pomeni dvoodstotno povečanje prihodov oziroma petodstotno povečanje števila nočitev v primerjavi z lanskim letom,« je podatke strnila direktorica Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Metka Bradetić.

V strukturi gostov na Hrvaškem že nekaj let zapored prvo mesto zasedajo gosti z nemškega trga, takoj za njimi so na visokem drugem mestu gostje s slovenskega trga. Te informacije so za Hrvaško izrednega pomena, saj jim dokazujejo, da je slovenski trg stabilen, tradicionalen in da Hrvaško prepoznava kot celoletno destinacijo.

»Zlasti smo veseli, da je prispevek k takim rezultatom spodbudil rast turističnega prometa v predsezoni, s povečanjem za 23 odstotkov, napovedi za jesen oziroma posezono so prav tako odlične. Število slovenskih gostov se je v predsezoni povečalo za 11 odstotkov pri prihodih, pri prenočitvah pa za 17 odstotkov. Prav ta gibanja slovenskih gostov nam dokazujejo, da je še prostor za rast v pred- in posezoni, kar je vidno tudi na trgu,« je pojasnila Bradetićeva.

Turizem naj živi vse leto

Podatki kažejo, da je Hrvaška v zadnjih nekaj letih doživela visoko rast turizma, vendar se zadnje čase ponavlja vprašanje o trajnosti turistične infrastrukture, kar je med drugim velik izziv za številne destinacije po svetu. Zavoljo tega je eden glavnih ciljev strategije marketinškega načrta hrvaškega turizma do leta 2020 podaljšanje sezone oziroma povečanje števila gostov v pred- in posezoni ter zmanjšanje pritiska velikega števila obiskovalcev v poletnih mesecih.

Ob tem je Bradetićeva povedala: »V skladu s strategijo ministrstvo za turizem v okviru programa razvoja javnega turizma že nekaj let dodeljuje nepovratna sredstva, v letu 2017 je bilo namenjenih 20 milijon kun za projekte urejanja plaž, gradnjo, razširitev, obnovo ali adaptacijo turističnih središč, ureditev infrastrukture, kot so počivališča, razgledne točke in na primer kolesarske poti. S tem se ustvarjajo dodatni razlogi za obisk destinacij, kar je zelo pomembno za razvoj celoletnega turizma.«

Zaledje Hrvaške in celinska Hrvaška vsako leto povečujeta število prihodov in nočitev domačih in tujih gostov. Na teh območjih, na primer Sv. Martin na Muri, Daruvar, Krapinske toplice, Buzet, Trakošćan, Baranja in Sisek, Hrvatje opažajo povečanje števila tudi slovenskih gostov. Prav zato je kontinentalni del Hrvaške z različnimi selektivnimi oblikami turizma v središču promocije na slovenskem trgu.

»Tukaj moram omeniti tudi odlično sodelovanje s slovenskimi potovalnimi agencijami, ki vse bolj v svoje programe uvrščajo celino. Slovenija je vzor, kako razviti turizem v notranjosti,« je sodelovanje s Slovenijo pohvalila Bradetićeva.

Pomembna je tudi kulinarika

Priporočil, kam na Hrvaško v jesenskih dneh, je veliko, saj je Hrvaška država z raznoliko turistično ponudbo, zlasti za slovenske goste. Izkušena turistična delavka pove: »Slovenci so na počitnicah pravi hedonisti, uživajo v kulinarični ponudbi v kombinaciji z dejavnostmi v naravi, kot so kolesarjenje, pohodništvo, nordijska hoja ipd., taka vrsta počitnic pa je mogoča na območju vse Hrvaške.«

Na Hrvaškem v sklopu turistične ponudbe ne zapostavljajo niti kulinarike. Na svojo prvo Michelinovo zvezdico so zelo ponosni, pri tem pa Bradetićeva poudarja, da so tudi številne druge restavracije, ne le tiste, ki so na seznamu priporočil Michelina, enako pomembne za promocijo in vključevanje Hrvaške na evropski gastronomski zemljevid. Hrvatje poudarjajo, da je kulinarika prav gotovo eden izmed ključnih segmentov njihove turistične ponudbe, s katero lahko fascinirajo goste. »Slovenci so veliki gurmani in odlični poznavalci vina, kar je še razlog več, da jim je Hrvaška tako pri srcu. Istrsko, primorsko in dalmatinsko kuhinjo Slovenci dobro poznajo, v zadnjem času pa vse bolj spoznavajo medžimurske, slavonske in baranjske avtohtone jedi ter izredno gostoljubnost domačinov.«

Poleg rednih promocijskih dejavnosti, ki jih izvaja Hrvaška turistična skupnost, se Hrvaška in Slovenija od leta 2010 na oddaljenih trgih promovirata pod skupnim sloganom »Experience Croatia, Feel Slovenia«. Tako se že vrsto let turistična ponudba obeh držav predstavlja na pomembnih mednarodnih sejmih in borzah, organizirajo srečanja med potovalnimi agencijami in organizatorji potovanj, z namenom skupne promocije destinacije.