»Brez slik svojega brezpilotnika ne morem prodati nobenega stanovanja več,« pravi lastnik angleške nepremičninske agencije. »Številne prepriča šele pogled na hišo z višine več deset metrov.« Čeprav je postal 1,3 kilograma težak brezpilotni letalnik njegovo delovno orodje, ga je tako prevzel, da ga včasih dvigne v zrak iz čistega veselja. Ni pa edini, saj je v zraku čedalje več teh letečih priprav.
V Nemčiji uporablja brezpilotnike zasebno ali poslovno že več kakor 400.000 ljudi. Če bi se dvignili v zrak vsi hkrati, bi ne bilo kvadratnega kilometra, v katerem ne bi lebdel vsaj en letalnik. To je čisto nekaj novega, opazovati zemljo iz zraka in biti pri tem na varnih tleh. Tudi cenovno so te leteče priprave dostopne vsakomur. Od dvajset pa do 3600 evrov je treba plačati pri podjetju DJI za brezpilotnik za vsakdanjo rabo.
Vsestranska uporaba
Letalniki so nekaj popolnoma drugega od modelov letal, ki so se uporabljala do nedavnega. Takrat je bilo potrebne veliko vaje za vodenje občutljivega letalskega modela. Moderni brezpilotniki so za upravljanje bolj prilagodljivi, saj jim to omogoča računalniška tehnika, ki na majhnem prostoru ponuja veliko storitev. To so dokazali že pametni telefoni in njihovi tehnologiji se imajo brezpilotniki zahvaliti za svoje številne sestavne dele. Veliko letalnikov se dvigne v zrak, da bi posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. V poljedelstvu se uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije in delajo celo pri hitrosti petdeset kilometrov na uro zelo ostre slike. Logistično podjetje DHL je z brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje. Na Novi Zelandiji podjetje za hitro hrano pošilja svojim strankam pice po zračni poti kar s temi letečimi pripravami. V Malaviju so postale pravi reševalci življenj, saj dostavljajo zaloge krvi v kraje, do katerih dostop po cestah ni mogoč. Avstralski naravoznanstveniki z njimi raziskujejo Veliki koralni greben in letalniki jim omogočajo razlikovati med seboj različne vrste koral in alg in prepoznavati različne vrste rib, česar jim satelitski posnetki ne omogočajo. Brezpilotniki pa ne samo fotografirajo, prevažajo in raziskujejo, ampak tudi rešujejo. Najdejo na primer planince, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti.
Najmanjši brezpilotnik na svetu je razvil Japonec Eijoro Miyako. V premeru ima samo štiri centimetre in je težak manj kot dvajset gramov. Toda prav ta malček bo lahko v prihodnje bolj koristen kakor vsi drugi letalniki. Japonski kemik ve, da je blagor človeštva tesno povezan s čebelami. Veliko rastlin se razmnožuje samo z njihovo pomočjo in tretjine živil ne bi bilo mogoče pridelovati brez teh žuželk. Miyako ve, da na svetu čebele zaradi uporabe pesticidov množično umirajo. Njegov mini letalnik naj bi s posebnim gelom in majhnimi dlačicami prevzel namesto njih opraševanje nekaterih rastlin in nas tako rešil lakote.
Toda to je šele začetek zmagoslavnega pohoda brezpilotnikov, ki bodo zelo spremenili naš vsakdan. Že danes nam tehnika omogoča veliko stvari. Nekateri letalniki lahko z akumulatorji letijo celo uro, njihovi senzorji pa omogočajo, da se izogibajo ovir in zagotavljajo v zraku njihovo stabilnost. S pritiskom na gumb »nazaj« se vrnejo sami tja, od koder so poleteli. Shranjeni podatki GPS pa preprečujejo, da bi se letalniki približevali območjem, kjer jim je letenje prepovedano. Danes je mogoče brezpilotniku celo ukazati, naj spremlja premikajoči se avtomobil ali čoln. Če njihova kamera na zaslonu našega pametnega telefona pokaže gibljiv objekt, povezan z letečo pripravo, je dovolj vtipkati sliko objekta in zasledovanje se začne.
Niso samo koristni, ampak so lahko tudi nevarni. Včasih pridejo letalom pri pristajanju preveč blizu. Na nemških letališčih so se lani brezpilotniki 6o-krat nevarno približali pristajajočim letalom. To pa je bilo petkrat več kot leto prej. V Ameriki in Avstraliji so morali včasih zaradi letalnikov odpovedati uporabo helikopterjev za gašenje požarov. Leta 2015 je v nekem majhnem angleškem mestu lastnik brezpilotnika izgubil nadzor nad njim, padel mu je na dojenčka in mu močno poškodoval oko. Medtem ko pri zasebnih letečih pripravah nesreče povzročajo predvsem nespretni hobi piloti, pri komercialnih letalnikih včasih odpove tehnika. Številna podjetja vgradijo v brezpilotnike v nasprotju s potniškimi letali le minimalne varnostne sisteme, misleč, da če ni ljudi na letalniku, se ne more nič zgoditi. Marsikateremu lastniku letečih naprav pa varnost ljudi sploh ni pomembna. Tako je leta 2013 na nekem volilnem zborovanju majhen letalnik brenčal le tri metre stran od Angele Merkel, preden se je zrušil na tla zaradi napake v napajanju. Januarja 2015 je padel brezpilotnik na območje Bele hiše, ker je pijan »pilot« izgubil nadzor nad njim. Aprila istega leta je brezpilotnik z radioaktivnim materialom padel na hišo japonskega ministrskega predsednika. To je bila akcija aktivistov, ki so protestirali zaradi jedrske katastrofe v Fukušimi.
Umirajo tudi nedolžni
Brezpilotniki pa so postali za teroriste smrtno nevarni. V Pakistanu, Afganistanu, Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu so že povzročili smrt tisočem – tudi nedolžnim – ljudem. Tehnika letalnikov je popolnoma spremenila vojskovanje. Medtem ko se pri raketnem ali topniškem obstreljevanju napadalec in napadeni ne vidita, je pri brezpilotnikih vojskovanje postalo veliko bolj osebno. Ameriški vojak, ki je upravljal to letečo napravo, je pripovedoval: »Videli smo očete, ki so prihajali domov in objemali svoje otroke. Opazovali smo poroke in videli veselje svatov in žalost pogrebcev. Nekoč smo videli na strehi hiše par, ki se je ljubil .To vse je tista vrsta intimnosti, pri kateri smo se zavedali, da so to ljudje in živa bitja. Kadar opazimo, da ima eden od teh ljudi orožje, letalnik spusti svoj smrtonosni tovor in teh ljudi ni več na svetu.«
