V Barceloni se je danes zjutraj ustavila podzemna železnica, nehali so voziti mestni avtobusi, veliko trgovin je zaprlo žaluzije, taksiji so na nekaj glavnih ulicah ustavili promet. Javna televizija v katalonščini je prenehala oddajati, na zaslonih je bilo samo sporočilo o stavki. Na desettisoče ljudi je prišlo na ulice katalonskih mest in zahtevalo samostojnost. Na severu države so pri mestu Girona zaustavili promet na avtocesti, ki pelje proti Franciji. Velika skupina protestnikov je na cesto postavila nekaj traktorjev in razgrnila veliko belo-rumeno zastavo z modrim trikotnikom in belo zvezdo, ki je simbol neodvisne Katalonije. Drugje so se traktorji zapeljali na avtocesto in po njej vozili zelo počasi, da so za njimi nastajale desetkilometrske kolone.

Zaprto zaradi pogreba demokracije

Stavko so ob desetih zvečer v ponedeljek napovedali s tolčenjem kozic in pokrovk. Girona je odmevala, kot da je velika noč. Ljudje so stali na balkonih in oknih, po mestu pa je v valovih zvonila glasba kuhinjske posode. V vseh restavracijah in barih so gostje nabijali ritem z vilicami, žlicami in kozarci. Danes ob desetih zjutraj pa je bilo mesto tiho kot grob. Pekarna je imela vrata zaklenjena, mesnica zaprta z žičnato železno zaveso. Zaprti so bili vse kavarne, trgovine, turistične agencije, uradi, šole in restavracije. »Zaprto imamo zaradi pogreba svobode izražanja in demokracije ter v podporo vsem, ki so bili ranjeni prvega oktobra,« je lastnik priljubljenega bara v središču mesta na roko napisal na vrata, na katerih je visela ključavnica. Mesto je bilo tiho in prazno in tako je ostalo ves dan.

Z njegove vzhodne strani pa se je slišalo ploskanje. Na Trgu Katalonija je bila nepregledna množica ljudi z zastavami, transparenti in plakati. »Nasilje je zatočišče nesposobnežev,« je mlada ženska s plakatom sporočala svoji vladi. »Zdaj nam ne ostane nič drugega, kot da vsak dan protestiramo. Po tistem, kar so z nami delali v nedeljo, ne moremo več živeti v tej državi.« Vendar je hkrati povedala, da je šla na volišče sama. »Moji starši so ostali doma. Vse življenje so delali in zdaj jih skrbi, da jim mogoče ne bodo priznali pokojnine. Tudi na protest niso prišli.« Prepričala pa jih je, da so zvečer tolkli po kozicah na balkonu.

Pomembna razlika s Slovenijo

Stavka je bila politično dejanje. Vodja enega od sindikatov Javier Pacheco je dejal, da je španska vlada »izvedla napad na demokracijo, kakršnemu že dolgo nismo bili priča. Temu je treba dati enoten odgovor. Vsi se morajo pridružiti.« Dovolj ljudi je ustavilo delo in prišlo na ulice, da o čustvih Kataloncev nihče ne more dvomiti.

»Rajoy, spoštovanja se ne kupi. Zasluži se ga z dejanji,« je pisalo na transparentu, ki ga je nad seboj držal Bernat Oriol. »Kar je naredila vlada, je nespodobno, res nespodobno,« je bil močno ogorčen. »Hočejo nas narediti za neumne. Najprej nam poskušajo onemogočiti, da bi sploh glasovali, in nas napadejo Potem pa Rajoy govori, da ne obstajamo in da referenduma ni bilo. Naša vlada mora zdaj to speljati do konca.«

Mesto je bilo zaprto, ljudje pa na ulicah do večera. Veliko se jih je spraševalo, ali bo Evropa na kakršen koli način posredovala, kot je zahteval katalonski predsednik. Arcadi Oliveres, ki je desetletja deloval za neodvisnost, je že v nedeljo med policijskimi napadi rekel, da katalonskega projekta osamosvojitve ni mogoče primerjati s slovenskim ali hrvaškim. »Vi ste imeli na svoji strani Nemčijo, to je velika razlika.« Katalonci se počutijo, da so na svoji poti v samostojnost ostali brez zaveznikov in da jo morajo izpeljati sami.