V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da prihaja v podjetjih do vse več pritiskov in napadov na sindikalne zaupnike. Kot enega izmed najnovejših so včeraj izpostavili zasebno tožbo direktorja družbe Adria Airways Tehnika Maksa Peleta zoper predsednika sindikata letalsko tehničnega osebja Mateja Jemca zaradi obrekovanja. Ta je namreč direktorju očital, da pomeni predlog nove kolektivne pogodbe žalitev za delavce in višek cinizma ter da je v podjetje vpeljal strahovlado.
Po Jemčevih besedah se je »sistematični pritisk« na sindikat začel izvajati že takoj po prodaji podjetja poljskemu Linetech Holdingu novembra 2015 (Adria Airways Tehnika je bilo eno izmed 15 državnih podjetij, ki jih je država prek SDH dala v prodajo). »Le nekaj mesecev po prodaji je zaradi hudih pritiskov moral podjetje zapustiti najmočnejši sindikalni zaupnik Tomaž Pečnik, aprila lani pa je dobil izredno odpoved še član sveta delavcev in predstavnik delavcev v upravnem odboru podjetja Roman Repnik,« je povedal Jemec. Sodu nezadovoljstva v podjetju je dokončno izbil dno predlog nove kolektivne pogodbe, ki med drugim ukinja dodatke za posebne pogoje dela, zmanjšuje dodatke za neugoden delovni čas, delavcem, ki delajo v hangarju, pa skrajšuje dopust kar za petino.
Recept za zlom sindikatov
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko opaža, da gre v podjetjih za vse bolj sistematičen pritisk na predstavnike sindikatov. »Namen je jasen – da se sindikalnega zaupnika odstrani ali vsaj umiri. Ko je sindikalni zaupnik na udaru nadrejenega, namreč tvega svojo zaposlitev in s tem tudi svojo socialno varnost. Delodajalci se tega dobro zavedajo, prav tako pa tudi, da pomeni ustrahovanje sindikalnega zaupnika ustrahovanje vseh zaposlenih,« opozarja Zorko.
Eden izmed najodmevnejših napadov uprave na predstavnike sindikatov je primer predsednice sveta delavcev in podpredsednice sindikata Heliosa Jane Poljanšek, ki je leta 2014, potem ko je javno opozorila na namere novega (avstrijskega) vodstva Heliosa o zniževanju plač zaposlenim in nadaljnjem odpuščanju, prejela sklep o izredni odpovedi delovnega razmerja. Ta je bil kasneje pod pritiskom sindikata in zaposlenih preklican. »Helios je bil preizkus recepta za zlom sindikata. In ta recept se zdaj ponavlja v mnogih podjetjih,« je nedavno opozorila Poljanškova.
Število ustrahovanj se je še zlasti povečalo letos. Februarja je Zavarovalnica Triglav zaradi domnevne izdaje poslovne skrivnosti sprožila izredno odpoved delovnega razmerja predsedniku koprske enote sindikata zavarovalnice Miletu Zukiću, ko je ta je javno razkril razlike med komercialnimi popusti, ki so na voljo zastopnikom zavarovalnice, in popusti, ki jih ponujajo zunanji izvajalci. Aprila je Pošta Slovenije zagrozila z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predsedniku sindikata poštnih delavcev Sašu Gržiniču, ki je pozimi zaradi številnih bolniških odsotnosti pozval poštarje, naj ne delajo več kot zakonsko predpisanih osem ur.
Še najbolj v nebo vpijoč primer arogance delodajalcev pa je verjetno primer predsednika sindikata v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska Endreja Mesaroša, ki ga je delodajalec sredi avgusta odpustil iz krivdnih razlogov, ker mu je v avtobusni blagajni manjkalo 90 centov. Poskus diskreditacije sindikalista, ki je upravo opominjal na številne nepravilnosti, se je sprevrgel v stavko, ki se je prejšnji mesec po desetih dneh končala z dogovorom.
Učinek domin
Miroljub Ignjatović z ljubljanske fakultete za družbene vede pravi, da so bila ustrahovanja sindikalistov prisotna tudi v preteklosti, vzrok, da jih je zdaj več, pa bi lahko po njegovem iskali v učinku domin. »Če je bil tak način utišanja sindikatov kje uspešen, potem pridejo na enako idejo tudi drugod,« opozarja Ignjatović.
Sindikalist David Švarc, ki je bil zaradi domnevnega obrekovanja župana Ilirske Bistrice Emila Rojca pred leti tudi sam obtožen obrekovanja, je prepričan, da bi se morali na pritiske zoper sindikalne zaupnike odločneje odzvati tudi delavci. »Žal pa kaj hitro pride do tega, da začnejo računati, ali se jim splača, kar se je pokazalo tudi v Arrivi, kjer je stavkalo samo okoli deset odstotkov zaposlenih. To je žalostno in bo vodilo do tega, da sindikalni zaupniki kmalu ne bodo več hoteli tvegati svoje glave,« je razočaran Švarc.
