»Urbanizacija poteka v fazah in v tem trenutku smo v fazi krožišč. Vanje smo vložili več denarja, kot bi ga potrebovali za NUK II (gradnjo nove nacionalne univerzitetne knjižnice, op. p.),« je upokojeni profesor prostorske sociologije in nekdanji minister za okolje in prostor Pavel Gantar povzel srž razprave, ki je včeraj potekala na okrogli mizi o vlogi in prihodnosti slovenskih mest. Občin je v Sloveniji 212, a vse ne bi smele imeti enake teže, so se strinjali razpravljalci. Na dan habitata, ki ga vsak prvi ponedeljek v oktobru svetovna skupnost posveti razvoju mest in naselij ter izboljšanju življenjskih pogojev v njih, so s presekom slovenskega stanja udeleženci odprli mesec prostora.
Ljubljana »požira« druga urbana območja
Odločitev za policentrični razvoj Slovenije z 12 regionalnimi središči, ki jo je že davnega leta 1973 sprejela takratna republiška skupščina, se je izkazala za pravilno, je poudaril dr. Marjan Ravbar z Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Toda tako pomanjkanje politične podpore kot suburbanizacija v obliki razseljevanja prebivalstva v mestna zaledja in vzdolž avtocestnega križa takšen razvoj načenjata. Po geografski razporeditvi investicij in delovnih mest imamo po Ravbarjevih besedah v naši državi pet ali šest mest, ki imajo potencial, da postanejo gonilo nacionalnega razvoja. Toda zaradi političnih odločitev danes govorimo o 15 razvojnih središčih. »Francija ima šest središč nacionalnega pomena, Švica pet,« je primerjal Ravbar.
Kljub temu je po oceni dr. Alme Zavodnik Lamovšek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo slovensko urbano omrežje še vedno dovolj trdno, da ne potrebuje korenitejših sprememb. »Dogaja pa se, da Ljubljana z leti pridobiva vse večjo moč in vlogo in tako rekoč požira druga funkcionalna urbana območja, kot so Kranj, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje… Hkrati slabi razvoj Maribora in Kopra, ob tem pa ne pripomore niti k večji prepoznavnosti Slovenije v tujini,« je Zavodnik-Lamovškova naštela posledice koncentracije aktivnosti v prestolnici.
120 milijonov evrov izključno za mesta
Vodja oddelka za urejanje prostora na ljubljanski občini Miran Gajšek je priznal, da v Sloveniji manjka srednje velikih mest, medtem ko regionalni centri izgubljajo moč. Vendar se po njegovem prepričanju to ne dogaja le zaradi centralizacije oziroma koncentracije dejavnosti v Ljubljani, temveč tudi zaradi izredne moči 212 občin, ki narekujejo atomizacijo politik in ukrepov. »Imamo tri vire javnega denarja: lokalni, državni in evropski proračun. Glede na velikost regionalnih centrov je zagotovo nesorazmerno več javnega denarja doslej romalo v 212 slovenskih občin. V Ljubljani tistih 42 milijonov evrov za NUK II nimamo, ker država ni sposobna odločitve, da denarja ne bo razpršila po vseh 212 občinah za morda ne vedno najbolj potrebne projekte,« je izpostavil Gajšek.
Potrebo po posebni obravnavi mest v primerjavi z drugimi naselji je po besedah Barbare Radovan z ministrstva za okolje in prostor prepoznala tudi Evropska unija in zahtevala, da države vsaj pet odstotkov denarja za regionalni razvoj v tej finančni perspektivi (do leta 2020) namenijo izključno mestom in njihovim razvojnim potrebam. »Slovenija je enajstim mestnim občinam namenila še nekoliko več, okoli 7,5 odstotka sredstev ali 120 milijonov evrov,« je povedala Radovanova in spomnila, da so lani prav vse občine že sprejele trajnostne urbane strategije, na katerih bo črpanje denarja slonelo. »Upam, da začenjamo prepoznavati, da vseh 212 občin med seboj ni enakih in da imamo mesta, ki morajo voz potegniti naprej,« je dodala.
