»Naš urgentni center je skorajda pred kolapsom sistema. Vanj se zgrinja bistveno več pacientov, kot je še primerno za varno in kakovostno delo. Zato smo morali reagirati,« je dejala direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Milena Kramar Zupan ob pojasnjevanju, kaj in zakaj bo delo odslej na urgenci potekalo drugače. Novomeški urgentni center je zasnovan za 44.000 pacientov. Lansko leto so v njem obravnavali 64.000 pacientov in na ta račun ustvarili več kot milijon evrov izgube. Letos bodo glede na dosedanje stanje po ocenah vodstva obravnavali že več kot 70.000 bolnikov.
Med njimi je po besedah predstojnika centra Bojana Kostića od 25 pa tudi do 40 odstotkov nenujnih akutnih primerov, torej takšnih, ki bi jih morali obravnavati osebni zdravniki. Posledično se v urgentnem centru soočajo z velikimi težavami pri poslovanju in organizaciji dela, slabo klimo med pacienti in preobremenjenostjo kadra. Zato od prvega oktobra naprej paciente, ki pridejo na urgenco dopoldne in popoldne med tednom in za katere ugotovijo, da njihovo stanje ni nujno oziroma življenjsko ogrožajoče, napotijo k osebnemu zdravniku. Če bo pacient na vsak način zahteval obravnavo v urgentnem centru, pa mu bodo nenujne storitve, ki bi jih lahko opravil pri svojem zdravniku, tudi zaračunali, kot to ponekod po Sloveniji že počnejo, pojasnjuje Kramar-Zupanova.
Splošnim zdravnikom vračajo vlogo »vratarja«
»Splošnim zdravnikom tako vračamo vlogo vratarja, ki oceni, kdaj je bolnika treba napotiti naprej na sekundarni nivo,« dodaja Milivoj Piletič, strokovni direktor bolnišnice. V času, ko osebni zdravniki ne delajo, to je od koncu tedna, praznikih ter čez teden ponoči od 20. do 7. ure, bodo pomoč za akutne primere prav tako nudili v urgentnem centru s pomočjo zdravnikov primarnega nivoja. »Zavedamo pa se, da bo potrebno neko prehodno obdobje, da bodo ljudje vse to sprejeli.«
Pacienti so prihajali v urgentni center, ker so vedeli, da bodo tam dobili hiter dostop do vseh specialistov, nekateri so prihajali zaradi preobremenjenosti osebnih zdravnikov, ti včasih paciente kar sami usmerjajo na urgenco, pojasnjuje Kramar-Zupanova. Nekateri nenujni pacienti so prišli tudi zaradi dolgotrajnega čakanja na diagnostične preiskave, saj so vedeli, da bodo na urgenci prišli na vrsto prej. Kot pravi, je novomeški urgentni center specifičen tudi zato, ker so po preostalih regijah urgentni centri zelo gosto posejani, medtem ko ima cela jugovzhodna regija, ki pokriva največjo površino, zgolj tega v Novem mestu in Brežicah, s tem da slednji niti ne opravlja vseh dejavnosti.
»Poleg tega zaradi težav s preobremenjenostjo in nezgrajenim urgentnim centrom v Ljubljani ogromno pacientov, ki gravitirajo na Ljubljano, od Ivančne Gorice in Grosuplja do Kočevja in Ribnice, prihaja k nam. Naš center je tako po obiskanosti in izvedenimi storitvami nad planiranim plačanim programom celo na prvem mestu v Sloveniji.«
Nikogar ne želijo poditi z urgence
Po Kostićevih besedah so zdaj prišli že v situacijo, ko tako veliko število nenujnih pacientov že ogroža zdravje tistih, ki prihajajo zaradi resnih zadev. »Takšnega števila pacientov tudi fizično ne moremo več spraviti skozi center, ki je bil zasnovan za 44.000 pacientov. Urgenca ni nadomestilo za osebnega zdravnika, ampak je namenjena za urgentna stanja, splošni zdravniki pa za akutne, nenujne primere.«
Po besedah Kramar-Zupanove ne gre za nikakršno kratenje pravic pacientov. »In res ne želimo nikogar poditi iz urgentnega centra, ampak želimo zgolj vzpostaviti red. Zaračunavanje naših storitev bo res skrajni ukrep.« Kot dodaja Piletič, je bolj strokovno in za paciente tudi bolj varno, če jih ob nenujnih stanjih najprej pregleda njihov osebni zdravnik, ki jih tudi bolje pozna.
