Z objavo nagrajenca za medicino in fiziologijo se je začel teden objave dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejmejo ameriški znanstveniki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadiani ritem.
72-letnemu Hallu, 73-letnemu Rosbashu in 68-letnemu Youngu je po navedbah odbora za Nobelove nagrade pri inštitutu Karolinska v Stockholmu »uspelo pokukati v našo biološko uro in pojasniti njeno notranje delovanje«. Njihova odkritja pojasnjujejo, kako rastline, živali in ljudje prilagodijo svoj biološki ritem, da je usklajen z dnevno-nočnim ritmom Zemlje.
Nagrajeni znanstveniki so področje preučevali od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pri raziskavah so uporabili sadno mušico, pri kateri so izolirali gen, ki nadzoruje običajen dnevni biološki ritem. Dokazali so, da ta gen vpliva na določeno beljakovino, ki se v celicah akumulira ponoči in se razkraja čez dan. Ta odkritja so potem ponovili pri drugih živalih in človeku. »Zdaj razumemo, da notranja biološka ura po enakem načelu deluje v celicah preostalih večceličnih organizmov, tudi ljudi,« je zapisal Nobelov odbor.
Pri ljudeh cirkadiani ritem oziroma notranja biološka ura uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Je tudi krivec za potovalno utrujenost, s tujko imenovano jet lag, ki nastopi zaradi menjave časovnih pasov pri daljšem potovanju.
Ritmi se razklopijo
Cirkadiani ritem je vezan na menjavanje svetlobe in teme. To vpliva na tako imenovane urne gene, ki so jih odkrili nagrajeni znanstveniki, izraženost genov pa niha v toku 24 ur, je pojasnila strokovnjakinja za spanje, prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, s Kliničnega inštituta za nevrofiziologijo UKC Ljubljana. Temu nihanju sledijo ritem spanja in budnosti, telesna temperatura, krvni tlak, krvni sladkor in drugi. Če se to podre, se ti ritmi razklopijo: vsak dan ima drugačen ritem, človek več nima ne časa uspavanja ne prebujanja, porušena je temperatura, hormonsko stanje… Če to stanje traja dlje časa, lahko vodi v razvoj srčno-žilnih bolezni, metabolni sindrom, nenadno smrt in, kar vemo zadnje desetletje, v pojav raka dojke, debelega črevesa ali prostate.
»Danes veliko ljudi ne more spati ponoči in delati samo podnevi in veliko ljudi dela ponoči oziroma v izmenskih turnusih. Pomembno je, da se zavedamo, da je cirkadiani ritem pomemben, in to upoštevati tudi na primer pri načrtovanju, kdaj človeka dati v nočno delo ali turnus, da mu s tem ne bomo preveč škodovali,« pojasnjuje somnologinja. Tudi naši zdravniki so objavili članek s tega področja: opazovali so, kako na organizem deluje neprespanost pri odraslih zdravih ljudeh, in ugotovili, da se urni geni iztirijo že po eni sami neprespani noči.
Ameriški znanstveniki si bodo razdelili nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (930.000 evrov). Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
