Savinjsko-zasavska regija je četrta od šestih regij, v kateri bodo ta četrtek izbrali gazelo, ki bo regijo zastopala na finalnem izboru za zlato gazelo 25. oktobra v Ljubljani. Savinjsko-zasavska regija je po številu prejetih zlatih gazel od leta 2001 najuspešnejša. V 16 letih izborov je v tej regiji namreč ostalo kar šest zlatih gazel, zadnja v letu 2014, ko je bila za zlato gazelo prepoznana Plastika Skaza. Prva zlata gazela prav tako prihaja iz te regije, saj je to postalo podjetje Engrotuš (sedanji Tuš).

Živahna rast prodaje in dodane vrednosti

Regija je v primerjavi z drugimi pri odpiranju novih delovnih mest nekoliko bolj zadržana, saj so samo podjetja, ki so se letos uvrstila na seznam 100 najhitreje rastočih po indeksu rasti prodaje med letoma 2011 in 2016, v tem obdobju odprla 1405 novih delovnih mest, kar pomeni 105-odstotno rast, preostalo regijsko gospodarstvo pa je 821 delovnih mest izgubilo. Sto najuspešnejših podjetij ugotavlja tudi rast prodaje, in sicer za 188 odstotkov, prav za toliko so dvignila tudi dodano vrednost.

Četrtina podjetij je v Celju

V regiji po najhitreje rastočih podjetjih še vedno prednjači Celje. Tukaj ima namreč sedež kar 24 podjetij (lani 23), vse druge občine pa bistveno manj. Žalec in Šentjur jih imata po osem, Litija šest, po pet pa Rogaška Slatina, Slovenske Konjice in Velenje, od koder prihaja Skaza, ki je regiji zadnja priborila zlato gazelo.

Ograje Kočevar zlezle najvišje

Na samem vrhu seznama je preboldska družba Ograje Kočevar, ki je ena od treh letošnjih nominirank za naziv regijska gazela, na drugem pa je, tako kot lansko leto, vojniško podjetje Čepin, sledi od nedavnega celjski Eko Lux, ki ga lani na lestvici 100 najuspešnejših še ni bilo. Visoko, na četrtem mestu, ostaja tudi prav tako celjska AG-montaža (lani na tretjem mestu). Na seznamu najdemo v preteklosti prepoznane gazele, kot so Dewesoft, Biomasa Rok Suhodolnik in Baumüller Dravinja.

,