Kljub temu predlogu bom poskušal svetovati, da prenehamo razpravljati o posameznih tragičnih dogodkih, ki jih ima v spominu na medvojne in povojne dogodke skoraj sleherni izmed nas iz starejše generacije. Poskušajmo najprej doseči soglasje o tem, ali smo vsi za to, da imamo danes samostojno mednarodno priznano državo Republiko Slovenijo. Smo vzhičeni in ponosni na zlato slovenske države iz Carigrada? Če je odgovor pritrdilen, potem si moremo odgovoriti, ali bi to državo imeli, če ne bi prej obstajala Socialistična republika Slovenija, znotraj Jugoslavije, ki je imela »leninistično« zvezno ustavo s pravico posameznih republik, da se lahko odcepijo kot samostojne države.
Če kdo meni, da ni tako, mora odgovoriti, kako bi Slovenci znotraj Kraljevine Jugoslavije po drugi svetovni vojni prišli do svoje države. Glede na to, da je bil dogovor med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom, da se vse države po vojni obnovijo v predvojnih mejah z izjemo Poljske in SZ, bi se verjetno kralj Peter že konec leta 1944 preselil iz Londona v osvobojeni Beograd. Ustava Kraljevine Jugoslavije, enako kot danes Kraljevine Španije, ne bi dopuščala nobene odcepitve morebitne province Slovenije (tedaj Dravske banovine). Ponavljam že večkrat izrečeno z moje strani, da so edine nove evropske države po letu 1920 tiste, ki so bile leta 1990 ljudske, socialistične ali sovjetske republike in celo ena socialistična avtonomna pokrajina – Kosovo. Kapitalistične evropske države ne dopuščajo nastanka nobenih novih držav, četudi se deklarirajo za najbolj demokratične na svetu.
Končal bom s tem: kakršen koli je že bil NOB, partizanski boj in komunistična zloraba tega boja za uvedbo komunistične diktature, brez teh dogodkov danes ne bi imeli svoje samostojne države Slovenije. Včasih v šali rečem, da je samo neizmerna božja ljubezen do slovenskega naroda dala komuniste leniniste, ki so nam omogočili, da smo leta 1991 dobili svojo lastno državo.
Če se bodo zgodovinarji in politiki o zgornjem dogovorili, potem bomo Slovenci dosegli nujno osnovno soglasje za pomiritev duhov in skupno vizijo razvoja v prihodnje. Seveda pa vsakemu od nas ostajajo bolečine za krivice, ki so nam jih prizadeli bodisi eni ali drugi: nacisti, fašisti, RKC, belogardisti, partizani, komunisti, stalinisti in … isti. Pošteno je, da mladih ne obremenjujemo z našimi travmami, saj ima vedno več mladih družin prednike bodisi z ene ali druge med vojno sovražne strani.
Boris Nemec, Šempeter pri Gorici
