Chamberlain: Z velikimi nadami odhajam na sestanek v Monakovo

London, 29. sept. br. Davi ob 7.30 je ministrski predsednik Chamberlain s svojim spremstvom odpotoval v Monakovo. Njegov odhod se je pretvoril v veliko manifestacijo za mir in mednarodni sporazum. Na letališču v Hestonu se je zbrala ogromna množica, ki je priredila Chamberlainu ob njegovem prihodu na letališče viharne ovacije. Množica je vzklikala Chamberlainu kot rešitelju miru, obenem pa je s klici »Ne zapustite Češkoslovaške!« dajala duška svoji zahtevi, da se mora v Monakovem skleniti pravičen sporazum in se ta konferenca ne sme pretvoriti v diktaturo velesil. (…)

Slovenski narod, 29. septembra 1938

Nevarnost nove vojne odstranjena

MARIBOR, 30. septembra. Danes ob 2. uri zjutraj je bila konferenca štirih v Monakovem zaključena s končnim sporazumom, ki vsebuje podroben načrt o odstopitvi češkoslovaškega sudetskonemškega ozemlja Nemčiji. Izročitev se prične jutri, 1. oktobra, zaključi pa 10. oktobra. Prebivalstvo preostalega spornega ozemlja se bo pri ljudskem glasovanju meseca novembra svobodno in pod mednarodno kontrolo izreklo za Češkoslovaško ali za Nemčijo. Pod pritiskom volje vsega sveta, da se ohrani mir, in pod težo lastnih dvomov v uspeh v primeru vojne, je tudi Nemčija doprinesla svoj del do sporazuma, ki ni bil lahek. Rezultat monakovske konference štirih pa ni samo sporazum glede Češkoslovaške, ampak tudi dokončna izločitev sovjetske Rusije iz odločanja v evropski politiki. Ta konferenca je znova pokazala, da nimamo Slovani, dasi predstavljamo skoraj polovico evropskega prebivalstva, po lastni krivdi v evropski mednarodni politiki nobene besede in da o usodi slovanskih narodov še vedno odločajo Neslovani. (…)

Večernik (Maribor), 30. septembra 1938

»Bili smo izdani!«

Praga, 30. sept. br. V Pragi so izvedeli za sklepe monakovske konference v poznih večernih urah. Že prve vesti so izvale silen vtis. Pred redakcijami listov in pred zunanjim ministrstvom so bile zbrane vso noč nepregledne množice, ki so nestrpno čakale podrobnosti poročil. Ko se je izvedelo, da je Češkoslovaška takorekoč postavljena pred izvršeno dejstvo, se je polastilo množice silno ogorčenje. Prišlo je do bučnih protestnih demonstracij. (…)

Snoči pozno zvečer je češkoslovaška vlada izdala komunike, v katerem je še pred objavo monakovskih sklepov naglasila, da ČSR na noben način in pod nobenim pogojem ne more pristati na plebiscit v popolnoma čeških krajih in v pokrajinah kjer tvorijo Nemci le neznatno manjšino.

Slovenski narod, 30. septembra 1938

Večni mir med Nemčijo in Anglijo

MONAKOVO, 1. oktobra. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je ostal včeraj še do popoldne v Monakovem in se ob 11.30 sestal na razgovor s Hitlerjem v njegovem zasebnem stanovanju. Pri razgovoru je bil navzoč samo Hitlerjev tolmač. Razgovor je bil končan ob 12.15. Po tem razgovoru je bilo izdano sledeče uradno obvestilo skupne Chamberlainove in Hitlerjeve izjave, ki se glasi: »Midva, kancelar Nemčije Adolf Hitler in predsednik velikobritanske vlade sir Neville Chamberlain (…) svečano izjavljava, da ne bosta naša dva naroda nikoli več šla v vojno drug proti drugemu. (…)«

Rusija naj obrne Evropi hrbet

MOSKVA, 1. oktobra. Sklep konference štirih v Monakovem je vzbudil v Moskvi veliko ogorčenje in vsi listi pišejo soglasno o dokončni kapitulaciji demokratičnih držav pred avtoritarnimi. »Pravda« pravi, da je monakovski sklep največji moralni udarec, ki ga je Evropa doživela po svetovni vojni. Zato da si ohranijo mir, so zahodne demokracije izdale svojo demokratično zaveznico in so sedaj na to svojo izdajo in kapitulacijo še ponosne. Toda, ako mislijo v Londonu in Parizu, da so si s tem res zagotovili trajen mir, se kruto motijo. Vojna nevarnost ni odstranjena, ampak samo odgodena, in morda bo Evropa še prej kakor si je mogoče misliti postavljena pred nove probleme, ki ne bodo nič manj razburljivi, kakor je bil češkoslovaški. (…) »Pravda« pravi, naj Rusija obrne Ženevi in taki Evropi s studom in zaničevanjem hrbet.

Večernik, 1. oktobra 1938

Stotisoči beguncev

PRAGA, 3. oktobra. Iz vseh ozemelj, ki se odstopajo Nemčiji in Poljski prihajajo v notranjost Češkoslovaške vedno nove množice beguncev, ki beže pred maščevanjem novih gospodarjev. Češko prebivalstvo se v množicah izseljuje, a izseljuje se tudi nemško, ki se ne strinja s priključitvijo k Nemčiji, število izseljencev bo seglo nedvomno v stotisoče. Pričakuje se, da bo znašalo samo število Nemcev najmanj 300.000. S tem nastaja za Češkoslovaško nov, težak problem, na katerega v Monakovem nihče ni mislil. Češkoslovaška vlada se je tozadevno že obrnila na Pariz in London za pomoč. (…)

Večernik, 3. oktobra 1938

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si