Z novimi dognanji pri diagnostiki in zdravljenju raka dojk to bolezen že zelo uspešno obvladujemo, kar kaže tudi vse daljše preživetje bolnic. Ob letošnjem rožnatem oktobru, mesecu boja proti raku dojk, zato pri Slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna izpostavljajo pomen kakovosti življenja po zdravljenju.
Konec 80. let je pri nas v prvih petih letih po diagnozi raka dojk umrlo kar 40 odstotkov bolnic, v obdobju med letoma 2010 in 2014 pa le 13,5 odstotka. »Trendi preživetja se vsakih pet let, ko naredimo analizo, za nekaj odstotkov izboljšajo. Glede na razvoj v onkologiji lahko pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval v še višjem odstotku,« je razložil prof. dr. Branko Zakotnik, vodja državnega programa za obvladovanje raka. Pri preživetju raka dojk je Slovenija v povprečju evropskih držav. Zadnji podatki kažejo, da se umirja naraščanje števila novih bolnic z rakom dojke, ki je bilo v zadnjih desetletjih strmo. Zakotnik umirjanje števila novih bolnic pripisuje več dejavnikom: ljudje se bolj zavedajo pomena zdravega načina življenja, na pojavnost raka dojke lahko vpliva nadomestna hormonska terapija, s katero pri ženskah blažijo neugodne učinke menopavze, in manj te terapije lahko pomeni manj raka na dojki, čeprav so mnenja o tem v svetu različna, pojasnjuje. Rak je tudi posledica staranja, morda gre umirjanje pojavnosti raka na dojki pripisovati tudi temu, da se pričakovana življenjska doba žensk ne povečuje več tako hitro, razmišlja. Pojasnjuje, da bo najpozneje spomladi prihodnje leto vsa Slovenija pokrita s preventivnim programom za odkrivanje raka dojk Dora, in poziva ženske, naj se vabilom Dore na presejalno mamografijo odzovejo. Rak dojke je namreč mogoče dobro zdraviti, če je odkrit dovolj zgodaj.
Izguba mišic in kostnine slabša kakovost življenja
Denar, ki ga bodo pri združenju zbrali na humanitarnih dogodkih v okviru rožnatega oktobra, bodo namenili za nakup naprave DXA na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, s katero merijo sestavo telesnih tkiv pri ženskah, ki so na hormonskem zdravljenju po raku dojk ali raku rodil. To zdravljenje namreč vpliva na kostnino in druga tkiva.
»Rak dojke ni samo skupek tumorskih celic v dojki, je veliko širša bolezen, saj zdravljenje močno vpliva na bolnikovo presnovo pa tudi možgane, saj se spreminjajo telesne in kognitivne funkcije,« je pojasnila dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki se ukvarja s klinično prehrano in presnovo onkoloških bolnikov. Tudi bolnice z rakom dojk zaradi številnih dejavnikov izgubljajo funkcionalno maso (kostno in mišično maso) ter kopičijo maščobe in vodo. Izguba funkcionalne mase pa vpliva na uspešen potek zdravljenja in kakovost življenja bolnika. Pri bolnicah že merijo kostno gostoto, z nadgradnjo tega aparata pa bodo lahko merili tudi mišično in maščobno sestavo telesa: koliko ima bolnik mišic, kakšne so te mišice, kje so…, je pojasnila Rotovnik-Kozjekova. S tem bodo lahko spremljali delovanje telesa in učinkovanje zdravljenja. Želijo si tudi, da bi bolnikom lahko omogočili, da bi prehranske ukrepe nadgradili tudi z gibalnimi ukrepi in bo regeneracija bolnic po operaciji boljša, s tem pa tudi kakovost njihovega življenja.
Pilotni program za celostno obravnavo
Bolniki že nekaj časa opozarjamo, da agresivna zdravljenja puščajo posledice tako v vsakdanjem življenju kot kognitivnih funkcijah, kot so zbranost in spomin. Ženske imajo težave z limfedemom, otekanjem roke zaradi odstranitve bezgavk ali obsevanja oziroma obojega, kar zmanjša gibljivost roke in lahko vsakodnevna opravila postanejo velik izziv. Zaradi spremembe metabolizma se začne maščobno tkivo kopičiti na mestih, kjer ga je težko odstraniti, najpogostejše težave bolnic opisuje Tanja Španić, predsednica Europe Donne.
»Veliko slišimo o celostni obravnavi in rehabilitaciji, a žal prevečkrat samo na papirju. Ko se zdravljenje konča, smo bolnice prepuščene same sebi, ni sistema, ki bi to povezoval,« ugotavlja. Ni dovolj, da se pri obravnavi povezujejo samo onkologi kirurgi, internisti in radioterapevti, ampak bi morali sodelovati tudi fiziatri, fizioterapevti, nutricionisti, delovni terapevti, psihologi… »Vključiti je treba širok nabor strokovnjakov, saj ima vsaka bolnica svoje potrebe,« razlaga Španićeva. Na tem področju se že premika. Tako so v okviru državnega programa za obvladovanje raka oblikovali pilotni program za ženske z rakom dojk in rodil, ki ga bodo začeli izvajati v prihodnjih letih ob sodelovanju OI in URI Soča.