V življenje je treba vnesti le nekaj drobnih sprememb, ki pomlajujejo srce, da to ostane močno in zdravo ter nam omogoči prijetno in zdravo starost. To je ključno sporočilo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu srca, ki ga praznujemo pod pomenljivim geslom Skupaj za moč srca.
Preprosto in pomenljivo geslo združuje vrsto področij, ki najbolje učinkujejo povezana. To so predvsem zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, opustitev kajenja, občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja ter pravočasno ukrepanje ob pojavu znakov, ki lahko vodijo v bolezen, poudarjajo v Društvu za srce.
Ljudje prezgodaj umirajo
Slovenija je pri preventivi bolezni srca in ožilja dokaj uspešna in na dobri poti, da do leta 2025 zmanjša prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov, je poudaril podpredsednik Društva za srce Franc Zalar. Dodaja pa, da z dosežki še ne smemo biti zadovoljni, saj ljudje še vedno umirajo prezgodaj. »Glavni razlog je nezdrav način življenja,« je jasen predsednik društva prim. Matija Cevc. V razvitem svetu so srčno-žilne bolezni na prvem mestu vzrokov za umrljivost. Ob tem drži, da življenjska doba narašča, a hkrati ne narašča tudi življenjska doba zdravih let, kar pomeni, da živimo dlje, a bolni. Zato svetuje vsem zdrav življenjski slog, ki poleg gibanja vključuje predvsem mediteransko prehrano. Ta temelji na zelenjavi, a ne izključuje tudi mesa, maščob, sirov… Paziti je treba le pri količinah, ne sme se ji dodajati soli, sladkorja in transmaščobnih kislin, hkrati pa se je treba umiriti in si za hrano vzeti čas, opozarja Cevc.
Vseživljenjska srčna rehabilitacija
Da ostajajo v razvitem svetu bolezni srca in žilja vodilni vzrok umiranja prebivalstva, opozarja tudi prof. dr. Zlatko Fras in doda, da pri nas zaradi njih umre vsako leto okoli 7500 ljudi, slaba tretjina zaradi koronarne srčne bolezni. Spodbudnejši je podatek, da zaradi boljšega zdravljenja in učinkovitejše preventive v zadnjem desetletju vsako leto kljub temu prihranimo okoli 1400 življenj.
Ker ni učinkovitega vzročnega zdravila, je zdravljenje ogroženih in bolnikov z že razvito koronarno boleznijo usmerjeno v odpravljanje dejavnikov tveganja za njen nastanek in upočasnitev. Klinično zdravljenje je namenjeno zgolj odpravljanju posledic napredovalega bolezenskega procesa, dodaja.
Pomemben del zaslug za reševanje življenj in kakovostno življenje bolnikov pa velja pripisati vseživljenjski srčni rehabilitaciji. Za to pri nas že desetletja skrbijo tudi v Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije. Večina njihovih programov temelji na telesni vadbi, hkrati pa v bolj ali manj formalizirani obliki bolnikom ponujajo tudi raznovrsten obseg ukrepov sekundarne preventive – izobraževanje, spremljanje in psihosocialno podporo.
»Srčna rehabilitacija je dolgotrajen, pravzaprav nikoli dokončan proces in pomeni nenehno upoštevanje priporočil za bolj zdrav življenjski slog, kar pa je enostavneje doseči v krogu sovrstnikov, ki so obremenjeni s podobnimi vprašanji, težavami in strahovi,« izpostavlja Fras. Prav to počnejo koronarna društva.
Predani in vztrajni
»Vseživljenjska rehabilitacija se začne, ko je bolnik stabilen, diagnostika končana, dejavniki tveganja obvladani, zdravljenje pa vzpostavljeno do ravni kronične terapije,« razloži doc. dr. Borut Jug, predsednik strokovnega sveta zveze koronarnih klubov. Kot pravi, so takrat vzroki in posledice srčno-žilne bolezni praviloma obvladani, ne pa tudi odstranjeni. Njihovo obvladovanje je namreč trajno in zahteva od bolnikov vseživljenjsko predanost, vztrajnost in motiviranost. »Ta je največja takoj po, denimo, srčnem infarktu. Ko pa bolnik konča ambulantno rehabilitacijo, postanejo njegova prizadevanja za zdrav življenjski slog vse bolj ohlapna. To potrjuje vse slabše obvladovanje dejavnikov tveganja in vse manjša zavzetost za kronično zdravljenje pri bolnikih več let po infarktu,« pravi Jug. »Zato so koronarni klubi in društva izjemen dosežek bolnikov, saj so na lastno pobudo prepoznali pomen vseživljenjske rehabilitacije in zapolnili vrzel, ko ni več medicinskega nadzora.«
Prof. dr. Irena Keber pa opozarja na finančne težave, ki dejavnost klubov pogosto krnijo le na osnovne programe telesne vadbe in predavanj.
