Res se na vaše kritike nisem oglasil, ker podcenjevalno interpretirate marsikatero prebrano trditev in tudi vi ne odgovorite na moje kritike. V članku To je demokracija (Dnevnik, 4. avgusta) pišete: »Dovolim si le komentar o razpredanju Franca Mihiča, ki se že takoj na začetku zaplete z definicijo državljanske vojne.« Ali je tudi prvi predsednik slovenskega parlamenta RS dr. France Bučar »razpredal in se zapletal«, ko je 9. maja 1990 v skupščini izrekel: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«

V vašem pismu Spomenik (ne)sprave, 5. (Dnevnik, 12. avgusta) »spoštljivo« pišete: »Neverjetno vztrajnost kažete, Franc Mihič, ko skušate na vse načine dopovedati nam 'nevednim' državljanom, kaj je prav in kje se skriva resnica. Ko nekdo tako na široko in tako na gosto trosi 'resnice', pomeni, da ni čisto prepričan o tistem, kar govori. Poglejte in poslušajte in berite medije. Če ste za spravo, spoštovani gospod Mihič, zakaj se potem namesto na pametne in umirjene analize ozaveščenih državljanov ne odzovete na 'kurjenje' desnih medijev?« Saj se odzivam, a vi g. Knafelc ne berete teh medijev.

Pišete mi: »Politični spomenik v Ljubljani ne bo nikoli spomenik sprave, ker ni bil postavljen z večinsko voljo ljudi. To je jasno tudi vam, pa vseeno še naprej prodajate blago, ki ga nihče ne mara. Podobni ste prodajalcem, ki na raznih portalih prodajajo izdelke za nizke cene, pa jih (skoraj) nihče ne kupi.« V Delu (SP, 26. avgusta) berem pismo Spomenik ima svoj vzrok in pomen, v katerem Tinkara Starček, študentka primerjalne književnosti in zgodovine, pravi: »Spomeniki v svoji osnovi niso namenjeni tistim, ki so jim postavljeni (v dotičnem primeru ne žrtvam ne preživelim iz istega obdobja), namenjeni so tistim, ki tega niso doživeli, da bi se spominjali prispevka teh ljudi v skupno zgodovino.«

Pišete: »Sprava pa nima nobene zveze ne z demokracijo ne z razvojem države.« G. Knafelc, očitno ste prezrli moje pismo Kdaj komisija za resnico in spravo in vizijo? ali pa ga niste razumeli. To pismo je bilo objavljeno istega dne in na isti strani kot pismo g. Krivica Zgrešeni in krivični napadi na Franca Mihiča (Dnevnik, 12. septembra). Pišete mi celo: »Morda pa, gospod Mihič, obrnete način razmišljanja – recimo, kaj bi se zgodilo, če se ne bi organizirano uprli zavojevalcem, o čem bi potem vi pisali? Poskusite raje pomagati rešiti vse tiste umazane posle, ki jih izvajajo politiki.«

G. Knafelc, ali niste še nikoli vsaj v Dnevniku prebrali kakšnega od mojih številnih pisem, v katerih pišem o problemih v državi? Na primer mojega pisma Zakaj ne znamo biti gospodarji na svojem? (Dnevnik, 14. junija), v katerem se odzivam na vaše pismo. Menim, da sem tisti v RS, ki sem v zadnjih 15 letih objavil največ pisem o goljufanju zaposlenih, ko oblasti in državnim institucijam ni uspelo pobrati njihovih zasluženih prispevkov, pokojninskih in zdravstvenih. Pokojnine bodo zato zanje nižje. Enako sem pisal in pišem o krivični privatizaciji in o potrebni spremembi partijskega volilnega sistema, pišem v levih in desnih medijih. Priporočam branje mojega prispevka Vizija za marljive Slovence? (Dnevnik, 27. marca, www.dnevnik.si/1042766959).

Kaj je torej naša vizija?

Franc Mihič, Ribnica