Zdravniki so se odločili za obuditev stavke, ki so jo zamrznili letošnjega marca. Stavko nameravajo nadaljevati 27. novembra, za zdaj pa velja, da bo ostrejša od lanske, ko so zdravniki svoje delo omejili na 40 ur na teden. Tokrat bi torej skrbeli le za nujne bolnike, otroke, starejše in druge, ki jih tudi med stavko posebej ščiti zakonodaja.
Kuštrin o nesposobnih vodstvih bolnišnic
Vladi v Fidesu očitajo, da ni poskrbela za odpravo stropa, ki zdravniške plače zamejuje navzgor (ustavijo se pri 57. plačnem razredu oziroma 3960 evrih, op. p.). »Če bo politična volja, bodo stavko preprečili. Če pa jim je vseeno za zdravstveni sistem, je ne bodo,« je dejal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Opozarjajo tudi na nedosledno uveljavljanje dosedanjih dogovorov v bolnišnicah in drugih zavodih. Tako se marsikje ne držijo standardov in normativov, ki določajo primerne obremenitve zdravnika. »Zdravniki bi lahko začeli odklanjati dodatna zdravljenja oziroma paciente. Tu se kaže nesposobnost in neodgovornost menedžmenta v zdravstvu.«
Poleg tega po podatkih sindikata zdravnikov v zdravstvenih zavodih z zdravniki večinoma še niso sklenili pogodb o zaposlitvi, ki bi sledile spremenjeni sistematizaciji delovnih mest. Pri tem so kritični tudi do Združenja zdravstvenih zavodov, ki po njihovem meša štrene pri uresničevanju dogovora. Moti jih tudi kaotično uvajanje nagrajevanja za krajšanje čakalnih dob in kakovostno delo.
Svarila, da bi se spet majalo zdravstvo
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek očitke Fidesa zavrača. Njihova pravna komisija – sestavljajo jo pravniki iz bolnišnic in zdravstvenih domov – se je sicer res izrekala o tem, kako tolmačiti kolektivno pogodbo oziroma napredovanja, ki se obetajo zdravnikom. Zavzela se je, da prehod ne bi bil avtomatičen, ampak bi preverjali izpolnjevanje pogojev pri posameznem zdravniku, pravi Mezek. Zatrdil je, da bolnišnic niso silili v upoštevanje te razlage, so jo pa poslali ministrstvu za zdravje, ki jim še ni odgovorilo.
Po Mezkovi oceni je mogoče odprte dileme še pravočasno razrešiti, tako da do stavke ne bi prišlo. »Stvari se pri napredovanjih in variabilnem nagrajevanju premikajo v pravo smer. Upam, da stavke ne bo, saj bi se s tem zdravstveni sistem ponovno zamajal. Ker bi prišlo do podaljševanja čakalnih dob, bi bili na slabšem bolniki.«
Spomnimo, da so zdravniki stavkali že lani novembra. Kljub »milejši« obliki stavke, ko so svoj delovni teden omejili na 40 ur, so v bolnišnicah odpadale nenujne operacije in pregledi. Fidesovi in vladni pogajalci so po dveh tednih stavke dosegli dogovor, ki je stavko začasno zamrznil. Zaostreno obliko stavke so nameravali nadaljevati letošnjega marca, a so se z vladno stranjo prej dogovorili za spremembe v kolektivni pogodbi za zdravnike. Vladna stran se je takrat zavezala tudi k pripravi sprememb zakonodaje, ki zamejuje plače v javnem sektorju.
