Potem ko je vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz predlagal, da vodenje poslanske skupine stranke prevzame Andrea Nahles, so se začeli množiti glasovi proti takšnemu podvajanju. Schulz namreč ostaja predsednik stranke in prejšnji vodja poslanske skupine Franz Müntefering trdi, da bi moral tudi prevzeti vodenje poslanske skupine glede na to, da je stranka že napovedala, da se seli v opozicijo. Tako pa bo imela SPD zdaj dvojno vodstvo, kar da v trenutnem stanju ni pametno. Je pa Müntefering podprl odločitev, da gre stranka v opozicijo, saj da volilni rezultat ni dopuščal drugega in da bo to omogočalo tudi ostrejšo razpravo v parlamentu.

Stranka je Schulza takoj po objavi rezultatov podprla in pozivov k njegovemu odstopu takrat ni bilo slišati. So se pa takšni glasovi začeli pojavljati zdaj. Nekateri ocenjujejo, da je bil Schulz napačna izbira že od samega začetka, in pravijo, da bi moral odstopiti, da bo stranka lahko začela znova, v preporod stranke pod vodstvom nekdanjega predsednika evropskega parlamenta pa ne verjamejo.

Bavarci bodo poskrbeli, da se jih bo slišalo

Podobne dileme imajo tudi v bavarski krščansko-socialni uniji (CSU), sestrski stranki krščanskih demokratov (CDU) Angele Merkel. Po izjemno slabih rezultatih CSU na volitvah niso redki, ki so vodjo stranke Horsta Seehoferja že videli pri izhodnih vratih. »V stranki po volitvah ni nič več tako, kot je bilo,« je bilo mogoče slišati. A Seehoferju se, kot vse kaže, za položaj vendarle ni bati. V stranki se poskušajo poenotiti in razlog za slab rezultat na volitvah vidijo predvsem v tem, da se njihove zahteve niso slišale v Berlinu in se niso v večji meri uresničile. To velja predvsem za migracijsko politiko in za njihovo zahtevo po uvedbi begunskih kvot, ki jim v CDU nasprotujejo. Razumeti je, da bodo to poskusili doseči zdaj in da bodo v Berlin poslali »sposobnega pogajalca«.

A glede na to, da se kot edina možna obeta koalicija, v kateri bodo tudi Zeleni, uvedbe takšnih kvot ni pričakovati. Ob dejstvu, da kvotam nasprotujejo tudi v CDU, se bo pritisk proti kvotam le še povečal. Tudi v liberalni stranki FDP so že nakazali, da so pripravljeni popuščati. Še vedno pa želijo sprejetje zakona o priseljevanju, v katerem bi natančno določili, koliko ljudi je sposobna Nemčija letno integrirati, in jasno določili, koliko časa bo država skrbela za begunce.