Hugha Hefnerja ni ubil seks, ampak je umrl naravne smrti pri 91 letih, a bi se lahko zgodilo tudi to. Seks je bil njegovo življenje, viagro pa je zadnja leta jedel kot bombone, čeprav je zaradi nje oglušel na eno uho. »Govoril je, da ima raje seks kot svoj sluh,« je časopisu The Sun lani dejala ena od njegovih ljubimk Karissa Shannon, ki si je posteljo delila z njim, svojo sestro dvojčico Kristino, verjetno pa kdaj tudi s Hefnerjevo zadnjo ženo, 60 let mlajšo Crystal Harris.
Podobo človeka, ki je, kot je trdil sam, spal z več kot tisoč ženskami, je Hefner ohranjal na vsakem koraku. V svoji vijoličasti svileni pižami, ki mu je omogočala hiter skok med rjuhe, in krvavo rdečem žametnem plašču je plaval med blondinkami svoje vile, Playboyeva dekleta, ki so živela v njej, pa so mu bila na voljo noč in dan. »Sem kot otrok v slaščičarni. Sanjal sem nemogoče sanje, te pa so se uresničile prek vseh meja, ki bi si jih lahko zamislil. Sem najsrečnejši maček na planetu,« je govoril, svoje dekadentno in hedonistično življenje pa razkazoval tudi v resničnostnem šovu televizije E! The Girls Next Door.
Ne samo revija z nagicami
A Hefner ni postal ameriška ikona zaradi opletanja s svojim »premoženjem«. V zgodovino se bo vpisal kot ustanovitelj revije, ki je pomagala seksualno osvoboditi ameriška gospodinjstva, zraven pa tudi kot človek, ki se je boril za svobodo govora in v mainstream pripeljal pisatelje, kot so Vladimir Nabokov, Kurt Vonnegut, Haruki Murakami, Margaret Atwood in Hunter S. Thompson. »Playboy, če vprašate mene, ni bil seksualna revija. Seks je bil samo del paketa. Seks sem želel predstaviti kot del zdravega načina življenja. Ko sta prišla Penthouse in Hustler, pa sta zmešala štrene. Dokler se nista pojavili ti dve reviji, so nas sprejemali kot sofisticirano moško revijo,« je zatrjeval Hefner, moški pa so mu prikimavali. »Playboy berem zaradi intervjujev,« še danes radi rečejo, ko listajo med nagicami v mesečniku, ki izhaja tudi v slovenski izdaji, boljšega izgovora pa si ne bi mogli izmisliti.
Playboy je imel res vedno dobre intervjuje, ki so bili večja stalnica kot nagice, saj so se popolnoma gola dekleta v poplavi pornografije v drugih medijih in na spletu prav lani poskusno umaknila s tiskanih strani. Gola dekleta so se letos vrnila, obsežni intervjuji pa so izhajali od začetka do danes, brez predaha. Pogovarjali so se z Martinom Luthrom Kingom Jr., Johnom Lennonom, Fidelom Castrom, Marlonom Brandom, Frankom Sinatro, Jimmyjem Carterjem in drugimi, obenem pa ves čas zagovarjali pravice istospolno usmerjenih in se borili proti rasizmu.
S 50.000 na sedem milijonov izvodov
Svobodnjaki, geji in temnopolti so bili s politiko Hefnerja lahko zadovoljni, manj pa so bile navdušene feministke, ki so šefu Playboya očitale, da je ženske v reviji zreduciral na spolne objekte, v svoji vili pa celo na prostitutke. Znamenita vila v Los Angelesu, v kateri je tudi umrl, zadnje leto sicer ni bila več njegova. Za sto milijonov dolarjev jo je prodal sosedu, a pod pogojem, da v njej lahko ostane do svoje smrti. Prav tako že dolgo ni več vodil Playboya. Štafetno palico je med njegovimi štirimi otroki kot izvršna direktorica najprej prevzela hči Christie, nato pa sin Cooper, ki je očeta ob slovesu opisal kot medijskega in kulturnega pionirja ter vodilni glas v najpomembnejših družbenih gibanjih. Glas, ki je nekaj štel več kot pol stoletja.
Revija, ki jo je Hefner začel izdajati leta 1953 v svoji kuhinji, financiral pa jo je z osem tisoč dolarji, od katerih mu jih je tisoč posodila mama, je hit postala že s prvo številko. Petdeset tisoč izvodov je bilo razgrabljenih, ker je v njej nastopala gola Marylin Monroe, šlo pa je za fotografije s koledarja iz leta 1949, ki ga je Hefner kupil za 200 dolarjev. Naložba se je obrestovala, Playboy pa se je naslednji dve desetletji samo še vzpenjal. Naklada je v prvem letu izhajanja dosegla 200.000 izvodov na mesec, na vrhuncu v 70. letih pa sedem milijonov. Ko so prišla 80. in z njimi veliko bolj eksplicitna konkurenca, se je njegova rast začela ustavljati.
Vendar pa Playboy takrat že dolgo ni bil več samo revija. Razvil se je v imperij, ki je obsegal televizijo, z zajčkom okrašena oblačila, parfume, modne dodatke, nakit in nočne klube s Playboyevimi zajčicami oziroma natakaricami z veliki prsmi, majhnimi stezniki, puhastimi repki in svilnatimi zajčjimi ušesi. Klubov danes ni več, naklada revije je padla, Hefner je odšel, ostajajo pa zajčice in »duhovna« zapuščina glavnega zajčka, ki je iz naših postelj preganjal slabo vest.
