Ko je avgusta lani igralec ameriškega nogometa Colin Kaepernick v znak protesta zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi Američani med predvajanjem himne pokleknil, si ni mislil, da bo leto kasneje njegova poteza povzročila državljansko gibanje. K čemur je s svojimi neprimernimi tviti pripomogel ameriški predsednik Donald Trump. Tako so preteklo nedeljo ob ameriški himni iz kljubovalnosti pokleknili številni igralci ameriškega nogometa, oglasili pa so se tudi drugi športniki.
Toda sedanji protest ameriških športnikov še zdaleč ni prvi. Verjetno se je najodmevnejši protest zgodil leta 1968 na olimpijskih igrah v Mehiki. Tedaj sta ameriška temnopolta športnika Tommie Smith in John Carlos dobila zlato in bronasto medaljo v teku na 200 metrov. Ob podelitvi medalj in igranju ameriške himne sta bosa, obuta le v črne nogavice, kot simbol revščine temnopoltih, s prekritimi oznakami na ZDA, visoko v zrak dvignila v črni rokavici oblečeni pesti in sklonila glavi. Dvignjeni pesti ameriških športnikov sta bili simbol boja za pravice temnopoltih. Množica ju je izžvižgala, toda fotografija, ki je nastala tedaj, še vedno velja za ikono enega najmočnejših političnih protestov v zgodovini športna. Smith je kasneje dejal, da sta se za protest odločila, ker »če zmagam, sem Američan, če pa storim kaj slabega, sem črnuh. Smo temnopolti in smo ponosni na to.«
Mednarodni olimpijski komite ju je nemudoma izključil iz olimpijskih iger. Ironija pa je, da je tedaj MOK vodil Američan Avery Brundage, ki je leta 1936 vodil ameriški olimpijski komite in z ničimer ni nasprotoval, ko so športniki na olimpijadi v Berlinu pozdravljali z nacističnim pozdravom. Kasneje se je izkazalo, da je bil Brundage močan simpatizer nacistov, zato so ga odstranili z vseh javnih funkcij.
Ko sta Carlos in Smith prišla domov, so ju mediji napadli, češ da sta športni dogodek izrabila za političen namene. Njunima družinama so grozili, češ da sta nastopila protiameriško. Oba sta zapustila atletiko in – spet ironično – postala igralca ameriškega nogometa. Z leti so začeli ceniti njuno potezo in postala sta junaka temnopoltih, o njiju so posneli film, njuna podoba z dvignjenima pestema je naslikana na mnogih grafitih.
Protest Mohameda Alija
»Moj sovražnik so belci, ne pa Vietnamci, Kitajci ali Japonci,« je dejal legendarni boksar Mohamed Ali, ko je leta 1967 protestno zavrnil služenje vojske v Vietnamu. In ob tem še dodal, da ga noben Vietnamec nikoli ni imenoval črnuh, tako kot so ga redno imenovali v ZDA. Še isti dan so mu odvzeli boksarsko licenco in vse naslove ter ga poslali na sodišče, ki ga je obsodilo na pet let zapora. Toda Ali je vztrajal. Trdil je, da se noče bojevati proti namišljenemu sovražniku tisoče kilometrov od doma, če pa so v državi večji problemi. S tem je mislil na pravice temnopoltih v časih, ko so se do temnopoltih v Louisvillu po njegovih besedah vedli kot do psov in jim kratili osnovne človekove pravice.
Boksar je v hipu postal junak gibanja za pravice temnopoltih in protivojnega gibanja. Namesto da bi se bojeval v ringu, je govoril na zborovanjih in univerzah. V New York Timesu so tedaj zapisali, da njegova dejanja pričajo o njegovi veličini, saj je s svojim primerom pokazal, kaj je pripravljen narediti za svojo državo, za svoje ljudi – za pravico in svobodo se odpovedati vsemu, kar je dosegel v športu. Štiri leta kasneje, ko se je protivojno gibanje že razmahnilo, ga je vrhovno sodišče enoglasno oprostilo vseh obtožb in mu vrnilo naslove.
