Enajst let po odprtju prve hidroelektrarne (HE) na spodnji Savi, HE Boštanj, so danes uradno predali namenu še četrto, predzadnjo in največjo v verigi petih HE. Brežiška elektrarna z nazivno močjo 45 MW je pretočno-akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati s pretokom 500 kubičnih metrov na sekundo, petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. Elektrarna je avtomatizirana in daljinsko vodena.
Po besedah Bogdana Barbiča, direktorja družbe HESS, bo delovala »vsaj sto let«, v tem času pa bo proizvedla 16 teravatnih ur električne energije, kar zadostuje za leto in pol porabe v Sloveniji.
Akumulacijski bazen pri HE Brežice je po besedah Vojka Sotoška, direktorja Infre, ki je gradila infrastrukturi del, največji vodnogospodarski objekt v Sloveniji v zadnjih desetih letih, njegova površina je 317 hektarjev, na najširšem delu pa je širok več kot 700 metrov. V njem je 20 milijonov kubičnih metrov vode, nasipov med Krškim in Brežicami, ki so visoki od 1,2 metra do 9,5 metra, pa je dobrih 13 kilometrov.
Kot dodaja Sotošek, gradnja hidroelektrarn in akumulacije poleg možnosti razvoja kmetijstva, turizma in športa prinaša predvsem izboljšanje poplavne varnosti območja. »Toda o popolni poplavni varnosti od Zidanega Mosta do hrvaške meje bomo lahko govorili šele po zgraditvi celotne verige, torej še HE Mokrice,« pravi. Predsednik vlade Miro Cerar, ki je gradnjo brežiške elektrarne označil kot uresničitev dobre gospodarske ideje, je dejal, da vlada v teh dneh končuje finančno konstrukcijo za HE Mokrice in se loteva pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja.
