Junija je poslanec SDS Branko Grims prvi opozoril na sum pranja denarja v NLB. Ministru za pravosodje očitajo, da ni ravnal primerno. »Kot tedanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije sem bil s to zadevo seznanjen preko žvižgača,« je junija dejal Klemenčič. Dodal je, da so o sumljivih praksah na NLB obvestili policijo. Zdajšnji predsednik KPK, Boris Štefanec, pravi, da sicer ne more trditi, da ovadba ni bila podana. »Ni pa bila podana tako, da bi bila na KPK evidentirana in da bi bila arhivirana. V arhivu KPK je namreč ni,« je dodal. Klemenčič in takratni vodja službe za nadzor in preiskave pri KPK Darko Stare sta zaradi zaščite žvižgača nacionalni preiskovalni urad o zadevi obvestila po neformalni poti.

Branko Grims pravi, da bi na policiji preiskava lahko stekla, če bi bila prijava podana na ustrezen način. Po njegovem je Klemenčič s kršitvijo protokola preprečil, da bi preiskava stekla tako kot bi morala. »Nekdo, ki je kot žvižgač tvegal kariero in predal informacijo KPK, bi si zaslužil, da bi ta institucija izpeljala postopke na ustrezen način,« je prepričan poslanec.

V SDS so zato po besedah Grimsa prepričani, da je Klemenčič s tem opustil dolžno ravnanje, »kar ustreza definiciji korupcije«.

Klemenčič: Interpelacija prihaja ob pravem času

Pravosodni minister Goran Klemenčič ocenjuje, da interpelacija zoper njega prihaja ob pravem času. Sum pranja denarja v NLB ter s tem povezane transakcije so škandalozne in zaskrbljujoče z vidika delovanja državnih institucij, je zapisal v odzivu. Še bolj pa je po njegovem mnenju zdaj pravi čas za razpravo o reformah v pravosodju.

»Parlamentarni preiskovalni komisiji sta pri razkrivanju teh dejstev opravili pomembno delo, žal pa se zdi, da se je, namesto za epilog in resnico, SDS odločila za prikrivanje in svojevrstno interpretacijo dejstev za politično obračunavanje z menoj,« je v odzivu na vloženo interpelacijo zapisal Klemenčič.

V SMC in SD ministru obetajo podporo

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je v izjavi novinarjem v DZ zahvalila vlagateljici interpelacije za priložnost, da bodo lahko povedali, kaj je Klemenčič naredil za izboljšanje pogojev za pravno državo. »Kar zadeva osebnih težav in stisk, ki jih ima prvak SDS Janez Janša z ministrom Klemenčičem, pa žal ne more in ne sme biti v demokraciji stvar interpelacije«.

Interpelacija pa glede na »odprto fronto« med SDS in Klemenčičem od začetka mandata po poslančevem mnenju ni presenečenje. Prav tako ni presenečenje glede na predvolilni čas, ko se na tak način poskuša destabilizirati koalicijo in pritegniti malo dodatne pozornosti, je dejal poslanec DeSUS Peter Vilfan v izjavi novinarjem. V DeSUS bodo sicer interpelacijo še preučili in se pogovorili z ministrom ter se zatem odločili o podpori.

Poslanec SD Jan Škoberne je v izjavi interpelacijo pospremil z besedami, da je bilo »ljubezenskih zgodb med Goranom in Janezom zdaj že dovolj«. Škoberne ocenjuje, da tako obsežne reforme pravosodja ni opravil še noben minister, zato ima v tem pogledu podporo SD.

Načelno podporo interpelaciji SDS za zdaj napoveduje le NSi, ki jo moti zlasti delo na področju pregona bančnega kriminala.

Številni očitki

V SDS Klemenčiču očitajo še opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je Grims omenil primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. »Kdor molči, se strinja,« je dejal Grims.

Klemenčiču v SDS očitajo tudi negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po besedah Grimsa nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili velik del stroke, vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji.

Očitajo mu tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki »bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU«.

Zaradi vseh navedenih ravnanj in kršitev Klemenčiča v SDS predlagajo, »da mu DZ po opravljani razpravi izreče nezaupnico in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje«, je dejal Grims ob predstavitvi interpelacije, ki jo je SDS vložila danes.