Ravno ko so dobili občutek… Da bi pa morda tole šlo. Bam. Gol. In nato še drugi. Ni zaman Darko Milanič napovedal, da je Sevilla favorit skupine E v ligi prvakov. Maribor je spet v živo lahko občutil tisto, s čimer španska liga fascinira po televiziji vsak konec tedna. Ne Nolito, ne Navas, niti stadion Ramon Sanchez Pizjuan. Kar je naposled pokopalo Maribor v Sevilli, je bil Wissam Ben Yedder. In sijajni podaji, ki sta mu tudi omogočili hat-trick. Individualna kvaliteta, proti kateri še tako zagrizena moštvena igra poklekne. »Ben Yedder nas ni presenetil, nihče nas ni. Sredino nam je sicer uspelo zapreti. Ko pa je nismo, smo ga dobili,« je nazorno povzel Darko Milanič.
Maribor se je skušal upreti s tistim, kar ga je pripeljalo do lige prvakov. Z ekipnim duhom, timskim delom. Milanič je nekoliko presenetljivo skušal zapreti z Aleksom Pihlerjem na sredini ob želji, da se izostanek Marka Šulerja v obrambi ne bo preveč poznal. Pa se vsekakor je. Sevilla je ponudila vse, kar je Maribor hkrati predvideval, da bo, a tudi upal, da to ne bo tako usodno. In res ni bilo. Prvih 15 minut, kot je priznal Marcos Tavares. Andaluzijci so z napadalno postavo napadalno krenili, pritisnili vijoličaste, ki pa so sami poskušali iz protinapadov, kjer so imeli nekaj prostora, ne pa tudi ideje ali individualne kvalitete, da bi tekmecu s kakim strelom zadali še kaj več kot nekoliko nestrpne(jše) žvižge domače publike. »Dobro smo se postavili do prvega gola,« je poudaril Milanič. »Prejeli smo zadetek v nepravem trenutku, ko smo dobili občutek, da lahko igramo, da bi lahko kakšno akcijo bolj tekoče izpeljali.«
Sevilla je naposled našla luknjo. In ni čudno, da jo je našel prav 27-letni Ben Yedder. Pred sedmimi leti je zastopal Francijo v futsalu, začel veliko kariero v četrti ligi in prek Toulousa opozoril nase dovolj, da je Sevilla lani odštela zanj devet milijonov evrov. Pokazal je, zakaj dobiva minute v konici napada. Osma tekma letos, goli številka pet, šest in sedem. Golgeter. Pravljična zgodba, ki mu jo je sinoči pomagal spisati najprej Joaquin Correa, ko je na svoj vrtiljak navil premalo trd(n)e Marwana Kabho, Aleksandra Rajčevića in Jean-Clauda Billonga ter podal Benu Yeddru, drugič pa Franco Vazquez z globinsko podajo, ki jo je pospravil marljivi Francoz. Obakrat je potreboval tako malo, tako zelo malo, pa je zadostovalo. »V situacijah, kjer bi lahko bili nevarni, smo preveč bojazljivi. Zmožni smo odigrati boljši polčas,« je med polčasom napovedal Saša Gajser. Tudi Martin Milec je priznal, da med polčasom niso sklonili glav. Poskušali že so, toda nikakor se niso mogli otresti željnega tekmeca. Kar je lahko, je rešil Jasmin Handanović ali pa ga je rešila prečka ob strelu Jesusa Navasa: »Nismo bili pravi. Bili smo takšni, kolikor nam je tekmec dovolil. To je vrhunski nivo, lahko bi bili boljši, morda smo bili malo preveč zadržani in imeli preveč rešpekta.«
Ben Yedder je tretjič zadel iz enajstmetrovke, ko je Pihler zrušil Corchio v eni tistih akcij, kjer Maribor ni zmogel prekiniti poigravanja Andaluzijcev. »Niso zastonj tako visoko v španski ligi,« je povzel Martin Milec. Pa bi se dalo kako drugače? »Mogoče bi morali biti še bolj zgoščeni v sredini, če te dobijo eden na enega, to izkoristijo. Šola, ki jo pač moraš prestati,« se je slikovito izrazil Mitja Viler. Šola, v kateri spoznaš, kako je, če igraš s preprosto boljšimi.
