Francoski predsednik Emmanuel Macron je na sorbonski univerzi v Parizu predstavil svojo vizijo poglabljanja integracije Evropske unije. Poudaril je, da je EU danes prešibka in prepočasna, da bi se lahko uspešno soočila z globalnimi izzivi. Njegov predlog predvideva tesnejše sodelovanje na praktično vseh področjih v EU, od izobraževanja do skupne obrambe in skupnega proračuna za evrsko območje. Tako rekoč ni področja, ki se ga v govoru ne bi dotaknil, toda v najbolj pričakovanem delu o reformi evrskega območja, ki najbolj zanima Nemčijo in je najbolj sporen, pa je Macron podrobnosti izpustil. Tako nismo izvedeli nič več od tega, kot je o predlogu o skupnem proračunu za evrsko območje in finančnem ministru že znano.

Skupni trg ne sme biti diktatura

»Soočamo z nacionalizmi, ki izkoriščajo strahove ljudi. Mislili smo, da se te politike ne morejo vrniti. Vrnile pa so se, ker smo pozabili razviti nove koncepte za Evropo. Dopustili smo, da se razvije ideja, da je Evropa samo birokratska združba in nič drugega. Ampak to ne drži,« je dejal Macron in zatrdil, da se lahko z globalnimi izzivi sooči le združena Evropa.

Da bi bilo evropsko gospodarstvo učinkovito, je potreben skupen proračun v evrskem območju, je dejal. »Suverene Evrope ne bo, če bo vsaka država gledala samo nase. V zadnjih desetih letih govorimo samo o odgovornostih, nič pa o solidarnosti. Skupni trg je duh Evrope, ne sme biti diktatura,« je opozoril Macron. Med drugim je predlagal obdavčitev družb, ki se ustanavljajo zunaj EU samo zato, da bi se izognile davkom, in obratno, konvergenco obdavčitve dobičkov podjetij po Evropi, pa tudi konvergenco minimalnih plač in socialnih sistemov, vključno s socialnimi prispevki.

Macronove ideje pred veliko preizkušnjo v Nemčiji

V kolikšni meri mu bo predlagano vizijo uspelo uresničiti, je odvisno predvsem od Nemčije. A rezultat tamkajšnjih nedeljskih parlamentarnih volitev tovrstnim reformam EU ni najbolj naklonjen, še posebej ne reformam, ki zahtevajo dodatno financiranje integracije in prelivanje sredstev med državami. Če bi na nemških volitvah CDU in SPD dosegli boljši rezultat in bi znova oblikovali veliko koalicijo, bi bilo za uveljavitev reform evrskega območja, ki jih predlaga Macron, veliko več možnosti. SPD je že večkrat poudarila, da podpira reforme, ki bi vodile k večji finančni solidarnosti v EU. Naklonjenost reformam je nakazala tudi Merklova, vendar v nekoliko skromnejši obliki, predvsem kar zadeva zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev, in v zameno za gospodarske reforme v Franciji.

Ker je SPD na volitvah povsem pogorela, se umika v opozicijo. CDU pa bo morala koalicijsko vlado oblikovati z liberalno FDP, ki nasprotuje kakršnemu koli prelivanju denarja iz Nemčije v druge evrske države. Namesto poglabljanja evrskega območja želi v pogodbo o evrskem območju vnesti pravila o insolventnosti države in pravila o izstopu iz evrskega območja. Reforma, ki jo je predstavil Macron, bo tako zagotovo igrala pomembno vlogo v koalicijskih pogajanjih, ki bi že brez tega bila zahtevna. Stranka Zelenih, tretja verjetna koalicijska partnerica, je kot proevropska in socialno naravnana stranka precej bolj naklonjena Macronovim predlogom. A seveda ne vsem. Težko jih bo prepričati o vzpostavitvi skupne vojske in skupnega obrambnega proračuna, saj Zeleni nasprotujejo tudi kakršnemu koli zvišanju stroškov za nemško vojsko.