Po zgodovinski odločitvi Kurdov v Iraku se regionalna vlada srečuje z grožnjami in pritiski, naj opusti razglasitev rezultatov referenduma in pot k neodvisnosti. Os nasprotovanja kurdski državi, oblikovana med zvezno iraško vlado, Turčijo, Iranom in Sirijo, je skorajda z enakimi besedami nasprotovala kurdski državnosti, krepila retorično zavračanje referenduma in na simbolni ravni kazala vojaške mišice. Najmočnejše besede je uporabil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Posvaril je pred izbruhom etnične in konfesionalne vojne v regiji, če se Kurdi ne bodo odpovedali načrtom za neodvisnost.
Nervoza zaradi kurdskega referenduma se je prelila tudi v Iran. Policija je izvedla več aretacij med Kurdi na vzhodu države, ki so se veselili referendumskega odločanja v Iraku in peli kurdsko himno. Ob začetku hladne vojne je v teh delih Irana s pomočjo Sovjetske zveze kratek čas leta 1946 že obstajala kurdska država Mahabad.
Moskva za ohranitevozemeljske celovitosti Iraka
»To je neustavni in enostranski referendum, ki bo prispeval k destabilizaciji regije,« se je glasilo sporočilo iz Bagdada, Ankare, Teherana in Damaska. Za hladno prho je poleg ameriškega zavračanja referenduma poskrbela še na Bližnjem vzhodu vse bolj aktivna Rusija, ki je imela doslej precej ambivalentno stališče do kurdskega samoodločbe. Moskva se je kot globalni igralec pridružila regionalni osi nasprotovanja kurdski državnosti. V Kremlju so se namreč nedvoumno zavzeli za ohranitev ozemeljske celovitosti držav v regiji, češ da je le tako mogoče ohraniti stabilnost. Stališče je bilo skladno s pogledi, ki jih ima Moskva na ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije, kjer ji je z vojaškim posredovanjem uspelo preprečiti padec Al Asadovega režima.
Medtem ko je turška vlada snovala ukrepe proti iraškemu Kurdistanu, je besedni napad proti Erbilu ponovno usmeril predsednik Erdogan, s čimer je načrtovana gospodarska blokada, ki se je Ankara loteva skupaj z Iranom, dobila konkretnejše obrise. »Ko bo Turčija zaprla naftovode, bodo usahnili njihovi prihodki. Če zapremo mejne prehode in ustavimo tovorni promet, bodo Kurdi lačni,« je rekel. Tudi glavni vojaški svetovalec vrhovnega iranskega voditelja ajatole Hameneja, general Jahja Rahim Safavi, se je zavzel za blokado mejnih prehodov v iraški Kurdistan iz vseh štirih sosednjih držav. Iran je – podobno kot drugi regionalni in globalni akterji – tik pred referendumom vlado v Erbilu poskušal prepričati, naj ga prestavi. Zdaj pa kurdskega predsednika Masuda Barzanija pozivajo, naj odprta vprašanja z Bagdadom reši v dvostranskih pogovorih.
Brez manevrskega prostora
Toda prostora za pogovore glede na trenutna stališča Erbila in Bagdada ni. Barzani se ni z Bagdadom pripravljen pogovarjati o ničemer drugem, kot o uresničitvi referendumske odločitve in določitvi meja. V Bagdadu pa zavračajo vsakršne pogovore o rezultatih referenduma. Trenutno tako kaže na nov spor, iraški in regionalni. Iraški parlament je namreč pooblastil premiera Haiderja Al Abadija, da zapre vse mejne prehode Kurdistana, vojsko pa napoti na sporna območja zunaj kurdskih provinc, kjer so nadzor med ofenzivo proti Islamski državi prevzeli kurdski pešmerge.
Do še enega simbolnega dejanja zavračanja plebiscita je prišlo v obrambnem sodelovanju med Turčijo in Irakom. Enote iraške vojske so se na turško-iraški meji pridružile vajam turške vojske, ki jih je Ankara začela prav pred referendumom kot jasno opozorilo Erbilu. Turški in iraški vojaki so v lahke oklepnike vstopali objeti, vihteč zastave obeh držav.
