Smer v steni, ki se vije v steni nad morjem, je Chris Sharma poimenoval Big Fish in jo ocenil z 8c+/9a. Deep water solo (DWS) oziroma solo vzpon nad vodo je oblika plezanja brez varovanja v skali, ki se dviguje nad vodo in plezalca v primeru padca obvaruje pred resno poškodbo. Praviloma gre za zelo težke smeri v morskih pečinah, v katerih poteka plezanje po navadi ob visoki plimi. Nekatere smeri potekajo tudi nad rekami, vodnimi zbiralniki in celo nad plavalnimi bazeni. Najbolj znane DWS-smeri so na Majorki, na obalah jugozahodne Anglije, Azurni obali, Sardiniji in v Grčiji. Pogosto se za dostop do stene in reševanje padlega plezalca iz vode uporablja gumijast čoln.

Sharma se je očitno zaljubil v to vrsto plezanja. Leta 2006 je na Majorki preplezal DWS-smer Es Pontas, ki poteka po naravnem skalnem oboku v morju in je dolgo veljala za najtežjo športnoplezalno smer na svetu. Sharma je sicer ni želel oceniti, njena težavnost naj bi bila 9a+. S to smerjo je kalifornijski plezalec odprl vrata v svet zelo zahtevnega plezanja, povezanega z vznemirljivostjo in tveganjem, ki ga prinaša plezanje brez varovanja tudi več kot 20 metrov nad vodno gladino. Psihološki vidik igra pri tem enako pomembno vlogo kot tehnične težave, ki določajo težavnost plezanja v skali. Zato so španski plezalci, ki so v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na Majorki začeli solirati nad vodo, to obliko plezanja poimenovali psicobloc (v prostem prevodu psihobalvaniranje).

Šestintridesetletni Sharma je pred letom dni na Majorki preplezal prvenstveno DWS-smer Alasha. Poimenoval jo je po svoji hčerki Alani, ocenil pa jo je s težavnostjo 9b. Pri oceni je upošteval tudi napor, ki ga terja plezanje brez varovanja. »Če bi imela smer svedrovce, verjetno ne bi bila tako težka, ko pa si brez varovanja 20 metrov visoko, moraš v plezanje vložiti toliko truda, da povsem ustreza tej oceni,« je pojasnil.

Odličen slovenski DWS-vzpon

Sredi letošnjega junija je Sharma v Franciji preplezal prvenstveno smer po približno 30 metrov visokem naravnem skalnem oboku Pont d'Arc nad reko Ardeche. Težavnost smeri je ocenil z 8b+, za celoten vzpon pa je porabil štiri dni. »Poskusil sem z zelo pragmatičnim pristopom,« je povedal. »Vsakih pet preplezanih metrov sem skočil v reko, da sem preveril globino vode ob morebitnem padcu, obenem pa sem se tako privadil na razsežnost oboka.« Tako je Sharma napredoval v smeri in končal s padcem s skoraj najvišje točke oboka. »Po skoraj 25 letih plezanja je odkrivanje novih smeri, o katerih prej nisem mogel niti sanjati, neverjetna izkušnja,« je še povedal Američan. Smer Big Fish, ki jo je na Majorki preplezal pred dvema tednoma, je opisal kot »eno najbolj estetskih, največjih in najtežjih DWS-smeri, ki jih je preplezal.« Njeno težavnost posebej povečuje dejstvo, da je ključni del smeri 20 metrov nad gladino Balearskega morja.

Vrhunski DWS-vzpon je tudi v slovenski lasti. Novembra lani je Jernej Kruder, eden najboljših slovenskih športnih plezalcev, opravil prvo ponovitev smeri Es Pontas. Smer je preplezal v 39. poskusu. Padci v morje ga niso prestrašili in kot je povedal za 24ur.com, zna strah obvladati bolje od drugih, veliki projekti pa ga navdajo le še z večjo motivacijo.