Kljub temu da smo se poslovili od poletja, je v naravi obilje plodov in semen, polnih naravnih snovi. Tako imamo na vrtu zagotovo še fižol, ki ga navadno gojimo za hrano. Omenjena stročnica je zelo pomemben vir hrane v marsikateri državi, manj znano pa je, da je zelo koristno naravno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni.
Stročnice, varuhi ožilja
Fižolovi stroki delujejo tudi kot zmerno močan diuretik, kar pomeni, da spodbujajo izločanje seča, posledično tudi strupenih snovi iz telesa. Ravno tako velja za druge stročnice, da so najcenejša, najbolj dostopna in hitro delujoča naravna zdravila proti holesterolu. Od vseh sestavin, ki so v stročnicah, na znižanje holesterola najbolj vplivajo ravno topne vlaknine. Čeprav imajo najmočnejši učinek sveži stroki, lahko te tudi posušimo in iz njih pripravimo čaj, ki mu za še večji učinek dodamo rman.
Zdravje v parku
Jeseni izredno iskano drevo je zagotovo navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), katerega zdravilne sestavine najdemo v cvetovih, skorji, plodovih in tudi v listih. Sredi 19. stoletja je divji kostanj postal cenjena zdravilna rastlina, saj jim je že takrat uspelo iz skorje pripraviti različne obkladke, s katerimi so si lajšali vročična obolenja in tudi kožne bolezni. S poparki listov so lajšali kašelj, pripravljali pa so tudi kostanjevo moko, s katero so si pomagali pri razširjenih venah, odprtih ranah, krvnih strdkih, ledvenem useku in protinu. Danes divji kostanj uporabljamo večinoma v obliki pripravkov, ki so standardizirani na saponinsko mešanico escin. In če sodite med tiste, ki ne zaupajo naravi, vsaj prisluhnite stari vraži, ki pravi, da trije kostanji v žepu človeka obvarujejo pred vsako boleznijo.
Posvečen živi fosil
Poleg kostanja lahko pri nas v številnih parkih in drevoredih naletimo na dvokrpi ginko, ki je ena najstarejših vrst na svetu. Zato ga pogosto opišejo tudi kot živi fosil, saj je po zgradbi skoraj enak kot več kot 200 milijonov let stari fosilni ostanki. Ginko spada med golosemenke, čeprav je ena izmed redkih rastlin brez njihovih očitnih znakov. Da drevo ni izumrlo, gre zahvala Kitajcem in Japoncem, ki so ga gojili kot sveto drevo v svojih svetiščih. Že Kitajci so ginko uporabljali v številnih zvarkih, tudi proti pešanju spomina. Učinkovitost tega so potrdile številne raziskave, zato velja, da je ginko najbolje prodajano naravno zdravilo. Jesen je tudi čas, ko nabiramo zlatorumene liste ginka. Posušene lahko dodajamo k različnim naravnim čajnim mešanicam, ki krepijo telo in pospešijo krvni obtok.
Blago sredstvo proti depresiji
Bogastvo narave lahko najdemo tudi na polju. Konec poletja namreč dozori oves in šele v 16. stoletju so začeli odkrivati njegove zdravilne in hranilne lastnosti. Sveta Hildegarda je menila, da oves človeku razbistri duh in razum. V zdravilstvu se uporabljata cvetoča rastlina ovsa in zrnje (najpogosteje kot ovseni kosmiči). Zdravilna je tudi ovsena slama. Poleg drugih hranil vsebuje oves predvsem veliko vitaminov in mineralov (tudi železo, cink, magnezij, žveplo, jod, fluor, selen in bor). Zdravilno deluje pri boleznih sečil, želodca, žolča in jeter. Uporablja se za čiščenje krvi, razstrupljanje črevesja, razkisanje organizma, proti sladkorni bolezni in boleznim rodil. Znižuje krvni tlak in holesterol ter ščiti pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Pomaga pri kožnih boleznih in odvajanju od kajenja. Pater Ašič ga je med drugim priporočal za krepitev telesa in duha po težkih boleznih, pri izčrpanosti, potrtosti in živčnosti.
