Predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk je včeraj v državni zbor vložil več kot 5000 podpisov za začetek postopkov za razpis referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Odziv podpisnikov po njegovih besedah odraža njihovo nezadovoljstvo – tako z zdravstvenim sistemom kot tudi z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. »Novela je luknjasta kot bohinjski sir,« je bil oster Ocvirk in dodal, da je novela za bolnike tudi škodljiva. Po njegovem na primer poglablja problem čakalnih dob.
Proti prednosti, ki jo dobivajo javne bolnišnice
»Koncesije se po novem zakonu omejujejo, kar pomeni, da bo koncesionarjev manj, čakalne dobe pa daljše,« je pojasnil svojo napoved in dodal, da koncesionarji trenutno opravijo več kot 20 odstotkov vseh zdravstvenih storitev. Spomnimo, po novem naj bi se koncesija v zdravstvu na novo podelila le na podlagi javnega razpisa in le, kadar za vse bolnike ne bi mogla poskrbeti javna bolnišnica ali zdravstveni dom. Koncesije bodo trajale 15 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15. »Če bodo javni zavodi rekli, da bodo lahko storitve opravili sami, potem koncesija ne bo obnovljena, to pa ni sprejemljivo,« meni Ocvirk. Poleg tega po njegovih besedah pogoji za podelitev oziroma odvzem koncesije v noveli sploh niso dovolj natančno določeni.
Pobuda za referendum ne ščiti interesa koncesionarjev, temveč interes bolnikov, je zatrdil Ocvirk. Člani upravnega odbora Društva za zdravje naroda, ki so povezani z zasebnim centrom s koncesijo MC Medicor, po njegovih besedah nimajo nobenega vpliva na referendumsko pobudo. Tako se je od nje distancirala Metka Zorc, članica upravnega odbora društva in predsednica uprave Medicorja. Podpise pod pobudo za referendum je Ocvirk vložil kot posameznik in ne v imenu društva, saj je bil rok prekratek, da bi se jim uspelo tudi formalno angažirati. Podpise so sicer zbirali tudi člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, pacienti pa so lahko pobudo za referendum podprli v nekaterih ambulantah.
Ocvirk je prepričan, da jim naslednji korak do referenduma – zbiranje 40.000 podpisov volilcev – ne uide. Pri tem računa tudi na okoli 500.000 slovenskih državljanov, ki čakajo na zdravstvene storitve. Ocenil je, da podpore političnih strank pri zbiranju podpisov ne bodo potrebovali, si pa vendarle želi, da bi katera izmed parlamentarnih strank pobudo podprla.
Mogoče so tudi tožbe posameznih zdravnikov
Če jim 40.000 podpisov ne bi uspelo pravočasno zbrati, imajo na voljo tudi možnost ustavne presoje, je spomnila predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Helena Mole. Prav tako bi lahko zdravniki, ki bi bili zaradi nove zakonodaje na slabšem, vlagali tožbe. »Glede na to, kako hitro je bilo zbranih sedanjih 5000 podpisov, menimo, da jih je mogoče zbrati tudi 40.000,« je dejala.
Primerjave z neuspelim referendumom o drugem tiru se ji ne zdijo utemeljene. »Zdravstvo se vsakogar od nas veliko bolj dotakne. Gre za neposreden interes ljudi, da se borijo za boljši zdravstveni sistem,« pravi Moletova. Strinja se sicer, da pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne gre za reformo – a jo na tak način predstavlja vladajoča politika. »Sama ta referendum vidim tudi kot zahtevo po reformi, torej celovitih spremembah,« je pristavila. Za zdaj podpise zbirajo brez podpore političnih strank, je potrdila Ocvirkova pojasnila, ne izključujejo pa morebitnih povezav v prihodnje.
