Sicer pa ohrovt izvira iz vzhodnega Sredozemlja, kjer so ga gojili že pred 2000 leti. Sprva sicer zgolj listnatega, pozneje pa so začeli pridelovati še brstični in glavnati ohrovt, ki sta danes precej bolj razširjena kot njun skupni prednik. Ohrovt glede na številne raziskave sodi med deset najbolj zdravilnih povrtnin. V prehrano ga je dobro vključiti že zato, ker nas v času, ko primanjkuje sveže domače zelenjave, oskrbi s svežim vitaminom C, s čimer pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema. Vsebuje pa še vitamine B, E in K, številne minerale in obilico folne kisline. Vse oblike ohrovta imajo podoben, vendar različen okus in jih lahko pripravimo na številne načine. Iz glavnatega marsikdo zvija sarme z mletim mesom ali zelenjavo, odličen je v krepkih juhah in enolončnicah ter v solati. Imenitno se ujame s paradižnikom in gobami (kot v današnjem receptu). Brstični ohrovt je priljubljen predvsem kot dušena priloga, v juhah, enolončnicah in narastkih. Pri tem je dobro vedeti, da ščepec sladkorja brstičnemu ohrovtu odvzame nekaj grenkobe, kanec limonovega soka ali belega vina pa ga osveži. Okus mu lahko popestrimo s ščepcem muškatnega oreščka ali timijana. Kodrolistnega lahko med drugim uporabimo za pripravo enolončnic, prilog, zelenjavnih pirejev, solat ali omak. V Ameriki iz njega pečejo celo hrustljav zelenjavni čips (na fotografiji). Morda pa si pravo pojedino za sladokusce privoščite po tokratnem receptu, ki sploh ni tako zapleten, kakor je videti na prvi pogled.
Ohrovtovi zvitki z gobami
8 velikih listov ohrovta, 400 g paradižnika, 100 g belega dela pora (ali čebule, še bolje šalotke), 300 g jurčkov (še bolje, če jih delno nadomestimo z lisičkami), 140 g edamca ali podobnega sira, 100 g domače šunke oziroma kuhanega pršuta, 6 žlic ekstra deviškega oljčnega olja, olje za cvrtje, 3 jajca, približno 5 žlic moke, približno 6 žlic drobtin, ščep naribanega parmezana, morsko sol, sveže zmlet črni poper, 1 vejico timijana, 1 vejico majarona (ali ustrezno količino sušenih zelišč), pest svežih listov bazilike.
V velikem loncu pristavimo vodo za blanširanje ohrovta, ki jo nekoliko osolimo in ji dodamo malo kisa ali limonovega soka, da ohrovt med blanširanjem ohrani svojo zeleno barvo. Ohrovtove liste očistimo in blanširamo, nato pa jih, če je le mogoče in če imamo voljo, urno potopimo v čim bolj mrzlo vodo (ta postopek lahko izpustimo). Liste nazadnje odcedimo. Paradižnik narežemo na drobne kocke. Sir in šunko narežemo na tanke rezine. Por oziroma čebulo očistimo in drobno sesekljamo. Gobe očistimo in zrežemo na lističe. V ponvi segrejemo polovico oljčnega olja, na katerem svetlo popražimo polovico sesekljanega pora ali čebule. Nato dodamo narezane gobe, vse skupaj pa začinimo s soljo, poprom ter z osmukanima oziroma zdrobljenima timijanom in majaronom. Segrejemo olje za cvrtje. V drugi ponvi segrejemo preostalo oljčno olje, na katerem popražimo preostali sesekljan por. Dodamo paradižnik, potem pa vse skupaj med občasnim mešanjem počasi pražimo 15 minut. Blanširane ohrovtove liste blago začinimo s soljo in poprom. Obložimo jih z rezinami sira in šunke oziroma pršuta ter jih nadenemo s praženimi gobami. Liste zvijemo v zvitke, ki jih po dunajsko paniramo v moki, stepenih jajcih in drobtinah, pomešanih z naribanim parmezanom, ter jih zlato rjavo ocvremo v dobro segretem olju. Praženima poru in paradižniku primešamo grobo narezano baziliko. Odstavimo. Ocvrte zvitke odcedimo na papirnatih kuhinjskih brisačah, nato pa jih narežemo na rezine. Pražen paradižnik razdelimo na segrete krožnike in ga obložimo z narezanimi zvitki. Postrežemo kot toplo predjed ali kot glavno jed, denimo skupaj s solato.
