Enaindvajsetega novembra letos bo minilo deset let, odkar so družba GSA poslovneža Jožeta Pečečnika, Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije ustanovili skupno družbo Bežigrajski športni park z namenom izvedbe projekta na območju Plečnikovega stadiona. Kljub temu da družba, ki jo vodi Pečečnik, že skoraj deset let zaman poskuša začeti z gradnjo, je večina v ljubljanskem mestnem svetu družbeno pogodbo podaljšala še za dve leti, torej v mandat bodočega mestnega sveta.
Stanovalci Fondovih blokov zadovoljni z mnenjem izvedenca
Vodja oddelka za šport Marko Kolenc pričakuje, da bo družbi Bežigrajski športni park v naslednjih dveh letih uspelo urediti dve zadevi, zaradi katerih se ta projekt v zadnjem desetletju praktično ni premaknil. Družbi Bežigrajski športni park se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture na tem območju zataknilo pri vprašanju lastništva parcele 312, ki jo je kot stvarni vložek v omenjeno družbo vložila občina. Na tej parceli so vrtički, ki jih obdelujejo stanovalci bližnjih Fondovih blokov, ki so na sodišču tudi sprožili postopek določitve pripadajočega zemljišča, saj vztrajajo, da to zemljišče pripada njihovim blokom.
Sodišče je na pomoč pri razsojanju o dejanskem lastništvu te parcele vpoklicalo sodnega izvedenca, ki je že pripravil mnenje. Na oddelku za šport pravijo, da sta obe sprti strani dali pripombe na mnenje izvedenca. A predstavnica stanovalcev Fondovih blokov in civilne iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha je zagotovila, da stanovalci Fondovih blokov na mnenje izvedenca niso imeli nobenih vsebinskih pripomb. »Mnenje izvedenca med drugim ugotavlja, da je zemljišče številka 312 pripadalo naselju že v času gradnje, kar prebivalci Fonda že ves čas poudarjamo, to pa potrjuje tudi dokumentacija,« je pojasnila Starihova.
Okoljevarstveno soglasje še vedno visi v zraku
Druga težava, s katero se Bežigrajski športni park sooča že od decembra 2010, pa je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo treh poslovnih vil, podzemnega parkirišča s 1800 parkirnimi prostori, 18-nadstropne stolpnice ter nadgradnjo in prenovo posameznih delov Plečnikovega stadiona.
V omenjenem postopku je agencija za okolje že štirikrat odločila: prvič je soglasje izdala, a so se pritožili stanovalci Fondovih blokov, drugič in tretjič je izdajo soglasja zavrnila, a se je pritožila Pečečnikova družba, četrtič pa je znova sklenila izdati soglasje, toda tokrat so se nanj znova pritožili stanovalci Fondovih blokov in celo državno pravobranilstvo. Ministrstvo za okolje in prostor o pritožbah še ni odločilo, njegova odločitev pa prav tako še ne bo pravnomočna.
Dvomi o rešitvi odprtih zadev v roku dveh let
»Ponovno podaljševanje družbene pogodbe ocenjujemo kot nezrelo in neodgovorno potezo, občina s svojeglavim vztrajanjem davkoplačevalce izpostavlja velikim finančnim tveganjem za odškodnine. S podaljševanjem pogodbe se spet odmika tudi edina prava alternativna priložnost, to je začetek obnove Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, s tem pa se povečujejo tudi stroški, ki bodo v prihodnosti za to obnovo potrebni,« je Starihova izpostavila v imenu stanovalcev Fondovih blokov, ki gradnji Pečečnikovega projekta ostro nasprotujejo.
Ali bo Bežigrajskemu športnemu parku navedene ovire uspelo premagati v naslednjih dveh letih, so po besedah Dragana Matiča skeptični tudi v svetniškem klubu SMC, ki zato poziva družbenike, naj pripravijo načrt nujne sanacije tega državnega spomenika, da bo lahko v boljšem stanju in odprt za javnost dočakal čas, ko bo mogoča izvedba končne rešitve. »Glede na tempo, kako zdaj potekajo procesi, bo trajalo precej več kot dve leti, da se vse to konča,« je ocenil Matič.
Župan Zoran Janković pa je svetnikom iz vrst SDS zabrusil, da bi bili vsi ti postopki že končani, če ne bi ravno njihova stranka podpihovala in dajala podpore stanovalcem Fondovih blokov. »Stanovalci Fondovih blokov so samostojni, se sami odločajo in očitno morajo imeti dovolj argumentov, da toliko časa že peljejo to zadevo,« je ocenila Mojca Škrinjar (SDS), ki meni, da je dosedanja praksa podaljševanja družbene pogodbe pokazala, da to ne vodi nikamor.
