Občani Vrhnike, ki živijo v bližini industrijske cone v Sinji Gorici, se že vrsto let pritožujejo nad smradom. A rešitve še ni na vidiku, kajti na območju, kjer delujejo kompostarni Rosa in Saubermacher, Kemis in Komunalno podjetje Vrhnika, še vedno smrdi. »Najhuje je pozno zvečer, ponoči in zgodaj zjutraj, ko je najbolj mraz. Potem se pojavijo vetrovi, ki smrad razpihajo. Dogaja se, da na območju stotih metrov smrdi, na naslednjih sto metrih ne, pa potem spet... Zato je težko ugotavljati izvor smradu. Vse, kar je ministrstvo za okolje in prostor naredilo, se na koncu izigra. Smernice dobre prakse, ki so jih skopirali od Avstrijcev, so le mrtva črka na papirju,« se je glasil opis ene od Vrhničank. Metode za ugotavljanje smradu so zapletene in drage, teren je spolzek tudi zato, ker je zaznavanje vonja različno pri vsakem človeku posebej.
Smrad lahko vpliva na zdravje
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že pred časom v mnenju o stanju na Vrhniki zapisal, da smrad v bivalnem okolju ni dopusten, ker ima lahko negativne posledice na zdravje, tako akutne kot kronične. Lahko povzroči nastanek nekaterih bolezni in jih tudi poslabša, na primer astmo in depresijo. Pojasnili so, da gre v vrhniškem primeru za več vrst onesnaževalcev, ki verjetno povzročajo emisijo različnih snovi, posledica pa je hud smrad, ki se lahko pojavi že pri zelo nizkih koncentracijah plinov. »Pri razpadu organskih snovi sta na primer glavni komponenti amonijak in vodikov sulfid, pri predelavi kemičnih odpadkov pa so lahko prisotne različne kemikalije.« Da bi emisije omejili, bi potrebovali podatke o količini in sestavi emisij.
Slovenija zakonodaje, ki bi celovito obravnavala smrad, nima, medtem ko se na ravni Evropske unije s tem področjem ukvarja direktiva o industrijskem onesnaževanju. Kot so opozorili na NIJZ, ta omenja, da mora upravljalec sežigalnice odpadkov ali naprave za sežig odpadkov med drugim sprejeti ukrepe, da prepreči emisije vonja.
Okoljska inšpekcija je s smradom na Vrhniki seznanjena, vendar ukrepa, ki bi pregnal neprijeten vonj, še ni našla. Kompostarni Saubermacher in Rosa je inšpekcija lani in letos večkrat preverjala, a nepravilnosti ni našla, drugih vzvodov za zmanjšanje smradu pa nima. Kot je pred časom Vrhničanom pojasnila inšpektorica za okolje Simona Stražišar Guzelj, lahko glede na to, da v Sloveniji nimamo predpisa, ki bi urejal prekomerni smrad, inšpektorji tovrstni nadzor opravijo le v okviru izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.
Saubermacher zmanjšuje proizvodnjo
Medtem ko Rosa odgovornost za smrad zavrača z argumentom, da se je ta pojavljal že, preden so začeli poslovati na tem mestu, in da so naselja od njihovega sedeža oddaljena vsaj kilometer, v Saubermacherju trdijo, da sami niso edini vzrok za nastajanje smradu. Pravijo, da so pred dvema letoma agenciji za okolje predlagali ustanovitev skupine, ki bi se ukvarjala s tem problemom in bi jo sestavljali člani civilne iniciative, predstavnik občine in po en član iz Saubermacherja in Rose.
»Ta predlog žal ni bil sprejet. Pripravljeni smo bili sofinancirati tako imenovani vohalni nos v višini 25 odstotkov investicije. Prav slednje bi nam omogočalo iskanje vzrokov za smrad ter celo spremljanje, da delovanje posamezne kompostarne ne presega dovoljenih vonjav. Tudi ta investicija žal ni bila izvedena in sprejeta,« pravijo v Saubermacherju.
Rosa ima dovoljenje za predelavo 20.000 ton odpadkov na leto, a pravijo, da jih predelajo med 15.000 in 17.000. Saubermacher ima dovoljenje za predelavo 10.000 ton na leto, v tem letu so proizvodnjo zmanjšali na približno 5000 ton. Eden od virov smradu bi lahko bilo nepokrito območje, tako imenovani manipulativni prostor, kjer skladiščijo kompost, ki nastane v procesu kompostiranja. V Saubermacherju pravijo, da pripravljajo investicijo za pokritje tega dela podjetja, a se še niso odločili, ali bodo tam sploh še opravljali kompostiranje. V načrtih Saubermacherja je zmanjševanje ali celo ukinitev kompostiranja, medtem ko se obseg sortirnice odpadkov ne bo spremenil.
