Nov izvršni ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim prepoveduje državljanom določenih držav vstop v ZDA, je poleg Irana, Libije, Somalije, Sirije in Jemna zajel še Severno Korejo, Čad in Venezuelo, na seznamu pa ni več Sudana. V nasprotju s prvim in po njegovi sodni blokadi popravljenim drugim ukazom z rokoma trajanja v nedeljo sprejeti časovne omejitve nima. Doživel pa je tudi določene popravke, zaradi katerih ga bodo zagovorniki državljanskih pravic težje izpodbijali po pravni poti kot prejšnja dva. Prvi ukaz, sprejet že januarja, ni povzročil samo velike zmede na letališčih po svetu, kjer niso vedeli, kako obravnavati potnike iz šestih muslimanskih držav, namenjene v ZDA, ampak je bil jasno diskriminatoren do muslimanov. Marca popravljen je delno vzdržal sodno preizkušnjo, se je pa njegova prepoved za državljane zajetih držav to nedeljo po 90 dneh iztekla, veljavna pa mesec dni ostaja še prepoved za begunce iz njih. Preden se bo iztekla tudi ta, naj bi vrhovno sodišče vendarle presodilo njeno (ne)usklajenost z ustavo, potem ko je v začetku septembra po pravni zmešnjavi dalo Trumpu delno prav pri marca izdanem ukazu.
Nova prepoved bo uveljavljena z 18. oktobrom, strokovno bolj dodelana pa po mnenju profesorja na pravni fakulteti univerze Virginija Saikrishne Prakasha ni več »odraz predsodkov in želje po izpolnitvi predvolilne obljube«, kot sta bili predvsem januarska in deloma tudi popravljena marčevska. Predsednik ima sicer zelo široka pooblastila, ko gre za imigracijo in nacionalno varnost, a je tudi marčevski ukaz odseval za njegove kritike protiustavno favoriziranje ene vere pred drugo. Kalifornijski pravosodni minister Xavier Becerra je že sporočil, da njegov urad preučuje novi izvršni ukaz, Rebbeca Heller, direktorica mednarodnega projekta za pomoč beguncem (IRAP), pa ugotavlja, da gre še vedno na veri utemeljeno prepoved prihoda v ZDA, ki jo je Trump razglašal pred izvolitvijo, ko je zahteval popolno zaporo za muslimane, čeprav sta zdaj zajeti tudi Severna Koreja in Venezuela s povsem drugima večinskima verama. Dejstvo pa je, da pri slednji velja prepoved le za predstavnike Madurovega režima in njihove družinske člane.
Bumerang zasebne e-pošte
Trumpu pa se kot bumerang vrača še ena njegovih predvolilnih kosti za glodanje v povezavi s tekmico Hillary Clinton in njeno uporabo zasebne elektronske pošte v službene namene, ko je bila zunanja ministrica. Ameriški mediji poročajo, da pri svojem delu za Belo hišo zasebne naslove elektronske pošte uporabljajo njegov svetovalec in zet Jared Kushner ter drugi uradniki administracije. Kushnerjev odvetnik je po navedbah Politica zagotovil, da je njegov varovanec od letošnjega januarja do avgusta tako poslal ali sprejel manj kot 100 sporočil, večinoma novinarskih člankov in političnih komentarjev med elektronskim komuniciranjem s Stevom Bannonom in Reinceom Priebusom, že bivšima najožjima predsednikovima sodelavcema. Kot pri Clintonovi tudi pri Kushnerju ni dokaza, da bi prek zasebnega naslova pošiljal kakšne državne skrivnosti. Podobno kot Kushner počne tudi predsednikova svetovalka in hči Ivanka.
