Jeseni v vrtnih centrih in vrtnarijah ponujajo ozek nabor komercialno najbolj zanimivih trajnic, kot so jesenske astre, jesenske anemone, hermelike, homulice in okrasne trave. Veliko je tudi rastlin, gojenih v rastlinjakih. Te niso utrjene, zato jih največkrat uporabljamo za sezonske zasaditve, za trajnejše nasade pa se jim posebno od začetka oktobra naprej izogibajmo, saj se utegne zgoditi, da ne bodo prezimile. Opozorilo ni odveč, kajti niso redki komentarji kupcev, češ da so jesenske astre (npr. Aster dumosus) neprezimne. To nikakor ni res, le rastline, ki so jih kupovali, so bile preveč »razvajene«, da bi se lahko hitro pripravile na zimski čas in nizke temperature.
Deljenje močno razraščenih trajnic
Na vsakem vrtu se seveda najdejo starejše, že močno razraščene trajnice, ki potrebujejo delitev. Ne le pomlad, tudi jesen je odličen čas da starejše trajnice raztrgamo ali razrežemo. Večji del nadzemnega dela porežemo, da se rastlina pozneje zaradi okrnjenega koreninskega sistema ne zasuši. Najlažje kar s parom vil, z lopato ali z nožem razdelimo gručasto rastoče rastline na več kosov. Pozorni bodimo, da ima vsak kos svoje korenine in vsaj kakšen poganjek. Pri rastlinah, ki se razraščajo s stoloni oziroma s podzemnimi stebli, prav tako poskrbimo, da v enem kosu dobimo poganjek in nekaj korenin. Seveda se izogibamo razsajanja ali presajanja tistih trajnic, ki zdaj cvetijo, če se le da, pa na pomladni čas prestavimo tudi deljenje toploljubnih okrasnih trav.
Držimo se osnovnih pravil
Pri vrtnariji Trajnice Golob-Klančič svetujejo, naj bodo rastline po gredah razporejene dinamično, medsebojno naj se sproščeno preraščajo, paleta barv in struktur naj se neprestano spreminja in ustvarja različne poglede v posameznih letnih časih; od zgodaj cvetočih čebulnic do pozno jeseni cvetočih trajnic čudovitih barv … Različne kombinacije trajnic med drugim omogočajo privlačen in harmoničen videz gredic in okolice, celo pozimi številne zanimive strukture posušenih socvetij in nekatere zimzelene trajnice ohranjajo lep videz. Bistveno pa je, da grede služijo namenu vnašanja barv in urejenosti na javne površine in v privatne vrtove ter so ob tem še finančno učinkovite.
Pogoji za rast niso povsod enaki
Uporaba trajnic včasih ni preprosta, saj je že ob načrtovanju potrebnega precej znanja. Prav tako so določena znanja potrebna tudi pri vzdrževanju. »Žal je prav tu vzrok, da veliko zasaditev javnih površin v naših mestih ne uspe, čeprav je za vzdrževanje treba le pravočasno odstraniti plevel, po potrebi odstraniti posušene in odcvetele dele rastlin, največ enkrat na leto pognojiti in po potrebi kakšno rastlino razsaditi ali presaditi,« komentirajo v vrtnariji in pripomnijo: »Večina ljubiteljskih vrtnarjev ta opravila z nekaj občutka opravi brez težav, zato je na privatnih vrtovih vsako leto več trajnic.«
V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič svetujejo, da razporedimo po gredah vse rastline, še preden začnemo saditi. Ko so sadike v zemlji, jih namreč težje premikamo in s tem težje opravimo morebitne popravke. »Razporeditev rastlin po površini je odvisna od oblike grede ter od tega, iz katere smeri bo vidna. Gre za tako imenovan modularni sistem, ki omogoča preprosto sestavljanje vnaprej pripravljenih kombinacij,« razlagajo strokovnjaki, ki tudi omenijo, da pogoji za rast na dveh različnih lokacijah nikoli niso popolnoma identični, kar se odraža tudi na rasti rastlin. »Struktura in lastnosti prsti, količina hranil v njej in dognojevanje, način in obilnost zalivanja, osončenost, obdelava tal in ukrepi za nego rastlin … Vse to lahko povzroči, da so po nekaj letih določene rastline zelo lepo razraščene, v drugi gredi pa kraljujejo druge.«
