Obnovljivi viri energije (kamor štejemo energijo vetra, električno energijo iz sončne energije in hidroenergije, energijo oceana, geotermalno energijo, biomaso in biogoriva) so nadomestna možnost za trenutno prevladujoča fosilna goriva (in uran) in prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, k raznovrstnosti oskrbe z energijo ter k zmanjšanju odvisnosti od nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi (zlasti z nafto in plinom). Raba OVE pomembno prispeva k decentralizaciji energetske oskrbe in s tem k zmanjšanju strateške odvisnosti od lastnikov tradicionalnih energetskih virov. Tako so OVE pomembni tudi za razvoj lokalnih, decentraliziranih sistemov oskrbe z energijo in energetskih storitev, pri katerih so stroški in koristi prostorsko bolj enakomerno porazdeljeni in v okviru katerih se razvijajo nove oblike udeležbe državljanov pri oskrbi z energijo.
Vetrna energija
Med obnovljivimi viri energije ima svoje vidno mesto tudi vetrna energija. Konec leta 2011 se je po vsem svetu vrtelo že 199.064 vetrnih turbin, v proizvodnji vetrne energije pa je bilo zaposlenih skupaj 670.000 ljudi. Je pomemben del tudi evropske industrije. Zaobjema več kot 300.000 delovnih mest in proizvede več kot 72 milijard letnih prihodkov. Poleg tega ima evropska industrija, vezana na proizvodnjo vetrnih elektrarn, globalno več kot 40-odstotni prodajni delež.
Vetrna energija v Evropi danes proizvede enajst odstotkov potreb, vendar se odstotki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako na Danskem vetrna energija proizvede 42 odstotkov vseh potreb po energiji, v Španiji 20 odstotkov, v Nemčiji 13 odstotkov in v Veliki Britaniji 11 odstotkov. S hitrim tehnološkim razvojem vetrnih turbin se cena proizvedene energije iz vetrnih elektrarn neprestano niža, trendi se bodo v tej smeri nadaljevali tudi v prihodnje. Tako veter postaja ogrodje prihodnjega energetskega sistema. Do leta 2030 naj bi v Evropi pokrival kar 25 odstotkov potreb po elektriki (IEA, 2015). V letu 2016 je bilo v Evropi instaliranih 153,7 GW kapacitet vetrne energije, kar pomeni, da je vetrna energija – namesto premoga – postala druga najpomembnejša oblika produkcije energije v Evropi.
Slovenija na repu
Slovenija je pri izkoriščanju vetrnega potenciala med evropskimi državami – kot v večini takih in podobnih primerov – na repu. Trenutno imamo instaliranih za manj kot 4 MW proizvodnih enot električne energije iz vetra. Dejansko obratujeta le dve večji vetrni elektrarni na Griškem polju in pri Razdrtem ter nekaj mikro vetrnih elektrarn, tako smo še vedno zelo oddaljeni od slovenskih zavez pridobivanja energije iz vetra do leta 2020. In prav lahko se zgodi, da še dolgo ne bo bolje.
Res je sicer, da Slovenija s svojo srednjeevropsko lego nima ravno idealnih pogojev za izkoriščanje vetra za pridobivanje električne energije. Kljub temu so natančni pregledi s študijami klasičnih prevetrenih slovenskih regij potrdili, da je slovenski veter dovolj kakovosten za enakopravno uveljavitev tehnologij za izkoriščanje vetrne energije. Tako že imamo izdelane vetrne karte in tudi že izpostavljena področja, ki imajo dovolj vetrnega potenciala za izkoriščanje vetra. Nimamo pa politične volje, ki bi skupaj s stroko to področje pridobivanja električne energije tudi podprla.
Brez potrebne podpore
Tudi državne spodbude oziroma subvencije za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov se manjšajo. Podatki direktorata za energijo kažejo, da je bilo lani prvič manj subvencij kot leto prej, in sicer za 0,5 odstotka ali za 0,9 milijona evrov manj. Skupaj je bilo lani izplačanih 146,2 milijona evrov subvencij; največ, kar 46 odstotkov ali 66 milijonov evrov, za sončne elektrarne. Letos je za subvencije sicer zagotovljenih 178,8 milijona evrov. Tako se vse bolj zdi da sta politika in stroka bolj naklonjeni jedrski energiji in drugemu bloku (JEK 2) v kombinaciji s hidroelektrarnami kot podpornemu stebru iz obnovljivega vira, čeprav te potrditve uradno (še) ni, a se lahko zgodi – denimo – kot se nam je TEŠ 6. Poleg tega še vedno ni znano, kako bomo ravnali z najnevarnejšimi odpadki, ki se nabirajo ob (zdaj že 35-letnem) delovanju JEK.
Ključna prednost vetrnih elektrarn je prav v tem, da izkoriščajo naravno energijo vetra za proizvodnjo električne energije in pri tem ne proizvajajo toplogrednih plinov, odpadkov ali drugih nevarnih snovi. Vetrna energija je cenovno najbolj učinkovita energija, ki lahko omili podnebne spremembe. V letu 2015 so se zaradi uporabe energije iz vetra v Evropski uniji izognili kar 218 milijonom ton ogljikovega dioksida. (ktm)
