V nemški stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) je bilo danes vroče. Komaj dan po presenetljivem in za mnoge šokantnem uspehu skrajne desnice, ko se volilni rezultati še niso niti ohladili, je voditeljica stranke Frauke Petry napovedala, da v parlamentu ne bo članica poslanske skupine AfD in da zavrača skrajno desno retoriko vodilnega kandidata Alexandra Gaulanda. »V družbi ne smemo več povzročati razkolov,« je dejala in se zavzela za zmernejšo konservativno politiko – za realpolitiko, ki računa na kaj več kot zgolj na opozicijsko vlogo.
Razkol v AfD je tako postal očiten. Iz stranke so jo pozvali, naj se izčlani, saj da ji je v zadnjih tednih le škodovala. Gauland pa meni, da zaradi njene odločitve AfD ne bo trpela in da njena linija nima velike podpore. Vendarle se je danes že ugibalo, koliko poslancev bi lahko s seboj potegnila Petryjeva. Da bi lahko oblikovala novo poslansko skupino, bi se ji moralo pridružiti kar 36 poslancev, torej tretjina poslancev AfD, kar pa je malo verjetno. Bi pa z odhodom Petryjeve stranka v parlamentu utegnila zastaviti še bolj skrajno desno politiko, česar se boji večina političnih analitikov pa tudi drugih strank.
Merklova ni odkrižala Schulza
Tudi na sedežih drugih strank so danes preštevali »žive in mrtve«. Nova-stara mandatarka Angela Merkel (CDU) je po sestanku poudarila, da obžalujejo, da so veliko število volilcev izgubili na račun liberalne FDP (1,3 milijona) in AfD (1 milijon). Napovedala je, da bodo skušali te volilce pridobiti nazaj, da pa se je v tej volilni kampanji izkazalo, da niso vsi pripravljeni poslušati argumentov. Glede velikega uspeha AfD na vzhodu države, ki je tam postala celo druga najmočnejša stranka, pa je priznala, da je med obiski v zveznih državah zaznala, da se nekateri počutijo pozabljene.
Merklova je napovedala, da se bodo o prihodnji koaliciji pogovarjali s FDP in Zelenimi, pa tudi s SPD, pa čeprav je predsednik stranke Martin Schulz danes znova ponovil, da odhajajo v opozicijo. »Napak ne smemo ponoviti. Moramo se reorganizirati in premisliti program,« je poudaril Schulz in dejal, da ga Merklova niti v nedeljo niti v ponedeljek ni nagovorila. Težko si je tudi predstavljati, kako bi Schulz in Merklova lahko sodelovala, saj je Schulz Merklovo danes močno osebno napadel. »Merklova je osebno odgovorna za stanje demokracije v Nemčiji,« je rekel in dodal, da skuša v politiki ustvarili mnenjsko hegemonijo in da ni dobra kanclerka za to državo.
Za Merklovo bi znali biti težki pogovori tudi s sestrsko bavarsko krščansko-socialno unijo CSU, ki je na volitvah utrpela zelo velike izgube – več kot deset odstotkov glasov, zaradi česar v stranki vre. V parlament se ni uspelo uvrstiti niti njihovemu prvemu kandidatu Joachimu Herrmannu, kar je za stranko še dodaten hladen tuš. Merklova sicer ocenjuje, da se odnosi s CSU ne bodo poslabšali, a v CSU so po objavi rezultatov proti CDU nastopili zelo ostro. Pred začetkom koalicijskih pogajanj iz CSU že prihajajo zahteve o postavitvi zgornje meje za sprejem beguncev. Gre za predlog, ki ga je stranka oblikovala že kmalu po izbruhu begunske krize, a Merklova je bila za ta predlog ves čas gluha in tudi tokrat je malo verjetno, da bi ga podprla. Dodaten razlog za to je, da v stranki Zelenih ostro nasprotujejo tovrstnemu omejevanju pravic azilantov. Kot poudarjajo, je to tudi v nasprotju z nemško ustavo.
Kaj druži in loči jamajške stranke?
Med strankami obstaja kar nekaj razlik tudi na drugih področjih. V FDP so proti vsakršnemu zvišanju davkov, medtem ko Zeleni zahtevajo dodatno obdavčitev tistih z najvišjimi dohodki. Zapletlo bi se lahko tudi v zunanji politiki. FDP in CDU nasprotujeta skupnemu proračunu za evrsko območje in uvedbi dejanske fiskalne unije. Zeleni pa nasprotno želijo v Evropi več solidarnosti. Tudi o notranji varnosti imajo stranke različna stališča. Vse se sicer strinjajo, da potrebujejo več policistov, a Zeleni in FDP nasprotujejo dodatnim oblikam nadzora, predvsem videonadzoru.
Prvi obraz FDP, karizmatični Christian Lindner, pravi, da se ne bodo pustili prisiliti v sodelovanje v koaliciji, če ta ne bo ustrezala njihovemu programu. Pravi, da želijo spremeniti smer nemške politike, in če to v koaliciji ne bo mogoče, bodo odšli v opozicijo. Med politiki naj bi telefoni na temo koalicijskih pogajanj že množično in glasno brneli. In če oblikovanje jamajške koalicije pade v vodo? Novih volitev si nihče ne želi, zato je pričakovati, da bodo stranke stisnile zobe in v marsičem skušale doseči še tako gnil kompromis.
