Kolezija kot del Trnovskega predmestja ob reki Gradaščici se je tako imenovala že od 16. stoletja dalje, od 17. stoletja dalje pa je bila poimenovana Kolezijska oziroma Kolezeška cesta. Čisto uradno je bila v kataster zapisana leta 1822 kot ena redkih poimenovanih ulic v ljubljanskih predmestjih. Tedaj namreč niti v mestu še niso bile poimenovane vse ulice, v predmestjih pa so se uporabljala zgolj neformalna imena.
Toda ulica se ima za to, da nosi tako staro poimenovanje, zahvaliti mlinarju Petru Kolesii. Njegov mlin na Gradaščici je bil v 16. stoletju najbolj južna točka Ljubljane proti Barju. Toda mlin je obstajal že prej. Znano je, da ga je leta 1492 Viljem Auersperg prodal Petru Kolesii, saj je prejšnji upravitelj Genrik Rigo opustil dejavnost mlina. Kolesia je bil ljubljanski mlinar do leta 1518, nato je to postal mestni mlin in je deloval vse do leta 1878. Tedaj so začeli ob mlinu graditi lesene bazene in nastalo je mestno kopališče. In od tu izvira tudi zmeda z imenom Kolezijska ulica.
Zmeda z Razlagovo ulico
Nedaleč stran je bila – in je še vedno – namreč tudi Kopališka ulica, a ker so Ljubljančani Kolezijo vedno bolj povezovali s kopališčem, so hoteli mestni uradniki leta 1923 stvari urediti tako, da so Kopališko ulico, ki vodi do bazenov, poimenovali v Kolezijsko, to pa v Razlagovo, po Radoslavu Razlagu, leta 1880 umrlem politiku. Radoslav Razlag je bil leta 1865 kot prvi Slovenec izvoljen v štajerski deželni zbor. Tam je s kasneje izvoljenim Josipom Vošnjakom strastno zagovarjal pravice Slovencev in federalno ureditev monarhije. Po poklicu je bil pravnik z odvetniško pisarno v Celju, a po duši pesnik, ki je redno objavljal domoljubne pesnitve, zato ni čudno, da je bil izjemno priljubljen govorec na taborih. Največji odmev je imel njegov govor na taboru v Ljutomeru.
Politični vrh je njegova kariera dosegla leta 1871, ko ga je tedanji avstrijski kancler Karl Hohenwart imenoval za kranjskega deželnega glavarja. Ni treba poudariti, da je bilo to prvič, da je bil kranjski deželni glavar Slovenec. A ker je bil Štajerec, Kranjcem to ni bilo po godu. Po časopisih so celo pisali, da je to »žaljivo za Kranjce« in da »štajersko svobodomiselstvo prodira na Kranjsko«.
Lastniki hiš so se pritožili
Vendar to ni bil razlog, da so že pet let po preimenovanju Kolezijske v Razlagovo ulico to ime opustili. Mestnim uradnikom so se namreč pritožili lastniki hiš, ki so stanovali na tej ulici, češ da zamenjava imen povzroča samo zmešnjavo. Med tistimi, ki so se pritožili, je bil tudi zgodovinar Ivan Vrhovnik, ki je sam spisal in poslal v županski urad pismo, naj ulice spet poimenujejo tako, kot so bile vedno poimenovane. Pritožil se je tudi mestni gradbeni odsek, ki se mu je tudi zdelo nepotrebno preimenovanje ulic, ki so stoletja nosile enako ime. Nazadnje je tedanji ljubljanski župan Dinko Puc uslišal prošnje meščanov in ulice poimenoval tako, kot so bile prej in so še sedaj: Kopališka ulica poteka mimo kopališča Kolezija do Gerbičeve ulice, Kolezijska ulica pa od križišča Kopališke in Gerbičeve do Eipprove ulice oziroma do trnovske cerkve.
