Na ljubljanskem sodišču so opravili predobravnavni narok za 62-letnega Vehida Krupića, ki naj bi 23. junija predlanskim okoli 2. ure zjutraj podtaknil požar v hiši na Cesti španskih borcev v Zalogu, v kateri je stanoval. Ogenj se je prek ostrešja razširil še na sedem sosednjih vrstnih hiš; k sreči poškodovanih ni bilo, nastalo pa je za dobrih 184.000 evrov škode. »Nisem budala, da bi to naredil. Rad bi povedal celemu svetu in narodu, da nisem!« je jezno odgovoril na vprašanje, ali priznava krivdo.
Maščevanje bivši ženi?
Že kaznovani Krupić je bil lastnik do ene petine hiše, drugo je bilo v lasti nekdanje žene, s katero sta bila še vedno v postopku razdelitve premoženja. Nekdanji ženi, ločila sta se že leta 2006, je, kot je pričala v sodni preiskavi, pogosto grozil s smrtjo, pa tudi, da bo »vse požgal« ali »vrgel v luft«. To so potrdili tudi sosedje. Eden, ki je tam stanoval do leta 2012, se je spomnil, da je imel Krupić družinske težave in je večkrat žugal, da bo vse zažgal. Govoril je, da raje tako, kot da gre sam iz hiše, oziroma da nikomur ne bo dovolil, da ga vrže ven. Tudi drugemu sosedu je dejal, da ne bo dovolil, da bi njegova bivša žena uživala v tem stanovanju. Opisali so ga kot konfliktnega človeka, ki je bil v sporu s praktično vsemi sosedi, z nekaterimi tudi sodno.
Eden od sosedov je tisto noč opazil požar v obtoženčevem stanovanju. Sam je z družino stekel na ulico in na eni od zunanjih okenskih polic pri vhodnih vratih obtoženčevega stanovanja opazil goreči predmet. Podoben je bil kuhinjski krpi. V prostoru za tem oknom je zagledal Krupića. Zakričal je, naj pobegne ven, in Krupić je šel nato na drugo stran stanovanja, kjer je še eno okno. Razbil ga je in tako prišel na cesto. Oblečen je bil v spodnje hlače, v rokah je imel telefon in je z nekom govoril. Rekel je, da mu je to nekdo podtaknil, in sicer, da mu je vrgel v hišo steklenico z bencinom.
O požaru je obtoženi nemudoma obvestil zavarovalnico, ki pa mu odškodnine ni hotela izplačati. Zastopniku se je njegovo vedenje zdelo sumljivo, na primer navedbe, kako se je rešil skozi okno. Zatrjeval je tudi, da je imel zunaj pod nadstreškom 2000 evrov vreden glasbeni stolp, a ga ob ogledu ni bilo tam. Po treh dneh so iz stanovanja izginili hladilnik, štedilnik, pečica in pomivalno korito – Krupić je zatrjeval, da so vse to odnesli neznanci. Na zavrnjen odškodninski zahtevek se je pritožil, a je zavarovalnica vztrajala pri svojem. Potem se ji ni več oglasil.
Zagovornik predlagal psihiatra
Izvedenec Janez Golja je ugotovil, da je zagorelo pri vhodnih vratih oziroma kuhinjskem oknu hiše, v kateri je živel obtoženi. Tam ni bilo nobenega vira energije, ki bi lahko povzročil požar, kar pomeni, da je bil ogenj podtaknjen. Kako se je to zgodilo, Golja ni mogel ugotoviti. Zagovornik Milan Vajda, ki so ga invalidsko upokojenemu Krupiću dodelili prek brezplačne pravne pomoči, je na predobravnavnem naroku predlagal novega izvedenca, ki bi oblikoval »celovito mnenje«. Predlagal je ogled kraja kaznivega dejanja in mikrolokacije, kjer naj bi se požar začel, ter rekonstrukcijo, česar, kot je dejal, sedanji izvedenec verjetno ni naredil. Predlagal je tudi psihiatričnega izvedenca, ki bo ocenil Krupićevo prištevnost v času kaznivega dejanja in presodil, ali je zaradi zdravstvenih težav sploh sposoben spremljati sojenje. Sodnik Boris Gabrijel Hrovat ga je vprašal, ali je potem vprašljiva tudi njegova sposobnost spremljati ta predobravnavni narok, na katerem je bil že povprašan o priznanju krivde. »Lahko jaz nekaj povem?« je, še preden je usta odprl njegov odvetnik, vprašal Krupić. »Jaz sem sposoben za vse, ker tega nisem naredil. Vedno bom sposoben povedati, da nisem kriv!« je odrezal.
