Celih 14 let dolg kazenski postopek zoper Aleksandra Ajdiška, Danijela Praštala in Seada Suljanovića zaradi poskusa izsiljevanja Melanije Stropnik se je končal z oprostilno sodbo. Ker sta Stropnikovo, ki je trojico kazensko ovadila, sodišče in policija leta intenzivno, a neuspešno iskala, tožilstvo pa po drugi strani kljub pozivom obrambe obtožnice tudi ni hotelo umakniti, se je sodnica Sinja Božičnik odločila, da temu naredi konec. Sklenila je, da je čakanja na 57-letno oškodovanko, ki bi sicer morala biti za ta pregon najbolj zainteresirana, dovolj. In nato na podlagi zbranih dokazov obtožene oprostila.
»Prosimo, pokličite policijo, ker me izsiljujejo«
Stropnikova je bila, kot smo že pisali, v nekdanjem Ajdiškovem lokalu Flex na Nazorjevi v Ljubljani zadolžena za nakup pijače in inventarja, za plače in sodelovanje z varnostno službo Vip Varovanje. Marca 2003 naj bi se Ajdišek pojavil na vratih njenega bežigrajskega stanovanja, jo začel spraševati o denarju oziroma ali kaj ve o tem, da so dolžni varnostnikom. Tudi udaril naj bi jo, da se ji je ulila kri. Ko je povedala, da ima milijon tedanjih tolarjev (okoli 4000 evrov) na banki v Velenju, naj bi jo s takratnim direktorjem Vip Varovanja Praštalom in Suljanovićem (pozneje obsojenim zaradi tragičnega napada na Gorazda Čamernika pred ljubljanskim lokalom Global) na silo strpali v avto, jo zaklenili, zaplenili SIM-kartico mobilnega telefona in odpeljali v Velenje. Ker pa je bančni uslužbenki predala listek s sporočilom, da jo izsiljujejo in da naj pokliče policijo, so trojico aretirali.
Policistom je takrat dala izjavo, ki je povzeta tudi v obtožnici. A potem kot da se je vdrla v tla. V sodni preiskavi je niso mogli najti in zaslišati, prav tako ne pozneje, na glavni obravnavi. Obtoženi pa so očitke zanikali. Ajdišek je dejal, da ga je takrat varnostna služba obvestila, da zamujajo s plačili za varovanje, ko pa je o tem hotel vprašati Stropnikovo, je izvedel, da je že en teden ni v službo. Zato jo je obiskal doma in povedala je, da bo v Velenju vse poravnala. Šlo naj bi brez groženj in nasilja, je zagotovil, češ da v življenju ni še nikoli nikogar pretepel, še najmanj pa žensko. Praštalo se je zagovarjal, da ga je klical kolega iz podjetja in prosil, ali bi Ajdiška peljal v Velenje. V bližini je imel opravek, zato je to res storil – in to je bilo vse: brez grobosti in tudi Stropnikovi ni bilo videti, da bi se koga bala. Suljanović pa je razložil, da je bil v Flexu gost in tako spoznal oškodovanko, vendar sta se dobro razumela in je nikoli ne bi izsiljeval.
V postopkih tudi kot obtoženka
Stropnikovi so sodna vabila pošiljali na različne naslove, a je nikoli niso dosegla. Nihče ne ve, kje je, ker se je (kot obtoženka) znašla še v drugih kazenskih postopkih, pa jo že dlje časa iščejo z mednarodno tiralico in evropskim nalogom za prijetje. Osebni dokumenti so ji medtem pretekli, a jih ni prišla podaljšat, z očetom in bratom menda tudi že leta nima stikov. Leta 2011 so jo policisti sicer izsledili v Ljubljani, a potem je tudi s tistega naslova izginila. Leta 2012 se je pojavila na sodišču v Slovenskih Konjicah, obsojena je bila zaradi goljufije, a ljubljansko sodišče za to ni vedelo. Takrat je navedla, da dela za človekoljubno organizacijo v Londonu, za katero se je potem izkazalo, da ne obstaja.
Sodnica je zdaj sklenila, da iskanje nje oziroma njenega naslova traja že od leta 2004, da so res naredili vse, da bi jo našli, pa vendar trud ni obrodil nobenih sadov in izvedba tega dokaza ni mogoča. Sledili so končni govori tožilstva in obrambe, na koncu pa sodba: sodišče je sklenilo, da ob pomanjkanju dokazov obtožene oprosti. Sodba še ni pravnomočna – tožilstvo še ima možnost pritožbe.
