Čisto preprosto, po zdravi pameti, še enkrat.
V ustavi res ni zapisano, da je predsednik države moralna avtoriteta (in nihče ni tega trdil), kot družbena kategorija pa je. Zato lahko povezujemo samo funkcijo predsednika z moralno avtoriteto, lahko rečemo na splošno, da je predsednik moralna avtoriteta, in od izvoljenega pričakujemo, da bo to izpolnil. Kaj sploh je moralna avtoriteta? Zame je v najširšem smislu človek, ki ve, kaj je prav in kaj je narobe, in se po tem tudi ravna, upošteva zapisano v ustavi in splošnih človeških moralnih normah. Zame je to skupek lastnosti in ravnanj, ki ne morejo biti odvisne samo od subjektivne presoje. Koga izvolimo za predsednika in kako potem svojo funkcijo opravlja, je pa druga stvar. Kaj pa v primeru, da je nekdo objektivno vzeto moralna avtoriteta, čeprav večje ali manjše število ljudi temu oporeka zaradi specifičnih interesov? Je po vašem mnenju to postal ali ni postal?
Vse to razčiščevanje morda bralcev res ne zanima (več?) in se vleče kot zgodba o steklem polžu in jari kači. Računam pa na urednika, da bo presodil, kdaj je škoda prostora. Jaz ga s tem ne bom več polnila.
Polona jamnik, Bled
