Natančnejši pa je preračun umrlih na milijon prebivalcev, kar seveda spremeni vrstni red. V ta namen tak preračun izkazuje naslednje:

V razvitem svetu, kjer je priznana demokracija, ni več uzakonjene smrtne kazni, razen na Japonskem in ZDA. Te se razglašajo za največjo zagovornico demokracije, človekovih pravic in enakopravne obravnave vseh ljudi. Smrtno kazen še vedno izvajajo. ZDA so zaradi nasprotovanja ukinitvi smrtne kazni za mladoletne poleg Somalije edina država na svetu, ki ni podpisnica konvencije ZN za pravice otrok.

Večji del devetdesetih let so ameriška sodišča na smrtno kazen obsodila 280–300 zapornikov na leto. Desetletje pozneje pa je bilo videti, da takšna kazen počasi izgublja zagon. Najpogostejša usmrtitev je z injekcijo, druge metode, ki jih še uporabljajo, pa so ustrelitev, plinska celica, električni stol in obešanje. Za glavnega »rablja« se razglaša George Bush mlajši, kasnejši predsednik ZDA, ki je kot guverner Teksasa odobril največ smrtnih kazni v tej državi – kar 135.

ZDA tako ostajajo poleg Japonske edina demokratična država, kjer je smrtna kazen dovoljena. Od leta 1976, ko je ameriško vrhovno sodišče ponovno dovolilo izvajanje smrtne kazni, so ZDA usmrtile več kot 1200 ljudi. Veliko obsojencem so nedolžnost priznali šele po tem, ko je bila smrtna kazen že izvršena.

Drago Štruc, Slovenske Konjice