Ja. Ko na stadionu spremljaš tekmo, je mnogokrat podobno kot na kakšnem koncertu. Ustvarja se neka skupnost. Glasba je tako kot šport močno orodje pri povezovanju ljudi.
Ste eden najbolj znanih in priljubljenih Avstrijcev v Evropi in po svetu. Če so bili Beatli večji od Jezusa, ste vi trenutno bolj priljubljeni od Mozarta?Joj, ne vem in mi je tudi malo mar (smeh). Nase gledam kot na Avstrijca, a živim v Španiji. Prav lahko bi prihajal tudi iz New Yorka, Slovenije ali iz Švedske. Avstrija je čudovita dežela, ponosen sem, da sem Avstrijec, a vendar na koncu to sploh ni pomembno.
Vašo glasbo opisujejo kot novi džez – nekakšno mešanico housa, džeza, svinga, breakbeata in elektronske glasbe …Ne maram izraza novi džez, saj elektronsko glasbo, po večini gre za tehno ritem, obogatim z veliko različnimi zvrstmi. Morda sem na začetku kariere res imel več džeza v svoji glasbi, danes ga je malo manj.
Ste eden najboljših na svojem področju. Je bila pot na vrh trnova? Včasih ljudje pozabijo, da nihče ne začne kot najboljši in da je vzpon dolg in naporen.Glasbo sem ustvarjal več kot desetletje, pa zanjo še vedno ni bilo nikakršnega zanimanja. Delal sem v samopostrežni trgovini in prodajal avtomobile, da sem lahko posnel prvi album. A je bil zame ta korak zelo pomemben, saj sem se dela in celotne kariere lotil s samega dna. Na koncu se je splačalo, a je res trajalo dolgo.
Vam kdaj očitajo, da je vaša glasba preveč komercialna? Kot bi bila to slaba beseda.Zame to gotovo ni slaba beseda, saj pomeni le, da je takšna glasba všeč veliko ljudem, ne pa tudi, da je slabe kakovosti. Prepričan sem, da je na seznamu najbolj priljubljenih pesmi na svetu veliko komercialnih, a so jih ustvarili le zato, da se prodajajo. Zelo veliko producentov dela le takšno glasbo, ki je v tistem trenutku priljubljena in ima široko občinstvo. A dokler imaš lasten imidž, ustvarjaš iz srca in delaš tisto, kar čutiš, to pač ne more biti komercialno.
Pred leti so glasbeniki veliko služili s prodajo albumov, danes največ denarja dobijo z nastopi. Za dostojno življenje morajo najti nove, ustvarjalnejše poti do zaslužka. Ste se dobro znašli v obdobju nezakonitega prenašanja glasbe s spleta?Časi so bili težavni, ko se je glasba začela pojavljati na spletu, vsi pa so jo začeli nezakonito prenašati. Ustvarjalnost pri novih virih zaslužka je zelo pomembna – lahko na primer sodeluješ pri oglasih ali pa se pojavljaš na televiziji. Vendarle sem optimističen, da bi lahko z novim modelom »streaminga«, pri katerem bi bili glasbeniki bolje plačani, našli pot iz piratstva in tako rešili glasbeno industrijo. Ustvariti je treba model, zaradi katerega ne bo več kraje glasbe, ampak bo ta uporabnikom na voljo v neomejeni količini in za manjši znesek.
Pri nas ste nastopili že večkrat, slovensko občinstvo je nad vami navdušeno. Ste tudi vi nad nami?Seveda. Na Ljubljano imam čudovite spomine. Odprti ste, strastni in radi se zabavate. Upam, da se bomo imeli lepo tudi tokrat.
Vaša spremljevalna pevka Cleo Panther je dodatna povezava s Slovenijo. Odrasla je sicer na Dunaju, danes živi v Londonu, a njena mama prihaja iz Maribora.Ja, ona s tem koncertom pravzaprav prihaja domov (smeh).
Lahko torej vsaj kakšno besedo na odru pričakujemo tudi v slovenščini?Upam, da bo tako. Vem, da razume slovensko, gotovo se bo potrudila. Nekaj besed glasbenika v jeziku države, v kateri nastopa, je vedno odlično sprejetih, zame je to znamenje spoštovanja.
Pred leti ste nastopili tudi na festivalu Schengenfest. Raje nastopate na festivalih ali v dvoranah?Zelo rad igram na festivalih, saj so obiskovalci v posebnem, sproščenem, počitniškem razpoloženju. So svobodnejši, navadno je poletje in sije sonce. Je pa to dvoje res težko primerjati. Na festivalih smo del nečesa večjega, ne gre le za naš samostojni nastop. Po kakšnih dvajsetih ali tridesetih koncertih na festivalih se vedno iz srca veselimo samostojnega nastopa. In obrnjeno.
Sodelovali ste s številnimi velikimi imeni glasbene industrije, med drugim z Lady Gaga, Bryanom Ferryjem, Lano Del Rey in Tonyjem Bennettom. Kdo pa je na vašem seznamu še neuresničenih želja?Oh, teh je še veliko. Tik pred njeno smrtjo smo se pogovarjali o sodelovanju z Amy Winehouse, a se to potem ni izšlo. Sem pa velik oboževalec Adele, ki ni samo komercialna, ampak ima res izjemen glas. Z njo si zelo želim sodelovati.
Glasbeno pot ste začeli kot DJ, nato ste k zasedbi počasi dodajali glasbenike, s katerimi zdaj nastopate kot skupina. So potovanja zabavnejša?Zagotovo. Prej sem bil nenehno sam, tako na odru kot v hotelski sobi. Po koncertu tudi nisem mogel z nikomer deliti uspeha. Vedno pravim, da je s tem tako kot s smehom – treba ga je deliti, da ga je več.
Boljše pa so tudi zgodbe iz zaodrja?Seveda (smeh). A se staramo in zgodbe iz zaodrja postajajo vse dolgočasnejše.
Veliko potujete. Postaja to z leti naporneje? Takšen življenjski slog je gotovo privlačen za 20- ali 30-letnika, morda pa malce manj za nekoga, ki ga doma čaka družina.Nisem naveličan, je pa res zaradi družine kakšen dan napornejši. Vem, da me sin pogreša, ko me ni doma, a se takrat slišiva po telefonu. Tu in tam imam ravno zaradi tega na kakšni turneji morda slab trenutek ali dva. A potem pridem domov, kjer ostanem več tednov. Takrat vidim sina odraščati in imam priložnost biti z njim od trenutka, ko se zbudi, do trenutka, ko gre spat. Veliko bi zamudil tudi pri običajnem delovnem času, če bi na primer delal od 9. do 17. ure. Gotovo pa so turneje, ko imaš družino, težje.
