Mnoge pripadnice manjšine so v preteklosti poročale o zlorabah s strani mjanmarskih oboroženih sil. Nekatere obtožbe so govorile tudi o posilstvih, mjanmarske oblasti pa so vse zanikale kot vojaško propagando proti njihovim silam.
Nekateri zdravniki so po poročanju Reutersa zdaj potrdili, da so pri več deset ženskah opazili poškodbe, ki so zelo verjetno posledica posilstva. Glede na duševne simptome in izjave teh žensk ocenjujejo, da so bili storilci zelo verjetno iz vrst mjanmarske vojske.
Oblasti bodo preiskale obtožbe, ki jih bodo prejele
Tiskovni predstavnik voditeljice Mjanmara Aung San Suu Kyi Zaw Htay je napovedal, da bodo oblasti preiskale vse obtožbe, ki jih bodo prejele. »Vse žrtve posilstev naj pridejo k nam. Nudili jim bomo polno zaščito, zadevo preiskali in ukrepali,« je dejal.
Suu Kyi obtožb o spolnih napadih, ki so v javnost prišle lani, osebno še ni komentirala.
Grandi je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP medtem danes opozoril, da Bangladeš potrebuje »množično mednarodno pomoč« za oskrbo stotisoče pripadnikov manjšine, ki so tja v zadnjih tednih pribežali iz Mjanmara.
V Bangladeš zbežalo 430.000 pripadnikov manjšine Rohingya
Kot je dejal po obisku begunskih centrov na jugu države, ga je razsežnost potreb beguncev pretresla. »Potrebujejo vse - hrano, čisto vodo, streho nad glavo, ustrezno zdravstveno oskrbo,« je dejal. Poudaril je, da so se domačini na prišleke odzvali zelo velikodušno, kar pa mora zdaj podkrepiti mednarodna pomoč.
V mjanmarski zvezni državi Rakhine je konec avgusta izbruhnilo nasilje, ki je zahtevalo več smrtnih žrtev, okoli 430.000 pripadnikov manjšine Rohingya pa se je doslej zateklo v sosednji Bangladeš.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je operacijo mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom Rohingye označil za šolski primer etničnega čiščenja.
