Brade je najbolj komercialno ime, kar so se ga uspeli spomniti. Poleg upanja jim je to še edina skupna točka. Najbolj kosmata komedija ponuja uro in pol smeha v razposajeni družbi brez dlake (zgolj) na jeziku.
Je na odru dovolj prostora za vse tri (pa to ni mišljeno kot šala na velikost Pižame)?Perica: Na odru je prostora še za koga. Ob ustvarjanju takšnih manjših, vaških komedij, se jih dela tako, da lahko vse sodelujoče spraviš v en avto. Mi nismo daleč od tega. Če je pri stand-upu na odru ena oseba, deluje vse tako, kot je treba. Ko pa delamo skeče, je s tremi ljudmi več dinamike … trojka je tudi gledališka številka.
Mislila sem, ali bo dovolj prostora za ego vsakega od vas ...Gašper: Komot, komot, komot …
Perica: Samo en ego je tukaj (po ramah potreplja Gašperja). Moj! To sploh ni težava. Dobro se razumemo in vse poteka gladko.
Če bi bili danes v zaodrju, bi govorili tudi o evropskem prvenstvu v košarki? (pogovor je potekal dan po četrtfinalnem dvoboju z Latvijo)Gašper: Seveda, saj tudi smo. Eni smo tekmo z Latvijo gledali po naključju, drugi namenoma.
Perica: Prijatelj, ki je najbolj nešporten človek, mi je poslal SMS, poln navdušenja in hvale o naših košarkarjih. Nastala je torej splošna evforija.
Klepetate tudi o politiki?Perica: Trenutno bi bilo to tematiko smiselno vključiti v predstavo, pri 130. ponovitvi predstave – če smo optimistični...
Gašper: Kako misliš, optimistični, zgolj realni!
Perica: … takrat pa bodo predsedniške volitve že mimo. Seveda pa lahko nekaj na začetku vključimo v predstavo in nato izločimo iz nje. Mnogokrat se igralci začnejo dolgočasiti ob besedilu in ga zato spremenijo. To je čisto življenjsko, saj ene stvari ne delujejo, drugih pa se naveličaš. Morda pa bomo vključili kaj. Na sedežih imamo flaminge, ki jih bomo morda povezali z Borutom Pahorjem ali Damjanom Murkom. Morda bo v predstavi tudi kaj o skrivnih fetiših Aleša Primca.
Vam je slovenska politika sploh smešna?Gašper: Meni je vse skupaj žalostno. Smo pa tako sami krivi za to, saj smo jih izvolili na te položaje. Kdaj kdo komentira, da bi tudi on lahko bil predsednik, a to ni poanta – da bi lahko res bil vsakdo.
Perica: Volitve so že tako en demokratični cirkus, tokratne morda še bolj banalne kot prejšnje.
Gašper: Pa saj na koncu tudi ne vpliva na nas, kdo je izvoljen. Ljudje se res preveč ukvarjajo s tem.
Pri takšnih predstavah morate verjetno biti dovolj pripravljeni, da veste, kdaj mora kdo kaj reči, po drugi strani pa ne smete biti preveč naučeni.Perica: Tekst moraš toliko obvladati, da si sproščen, da ga lahko kršiš...
V prid vam gredo dolgoletne izkušnje iz stand-upa.Perica: Nekaj malega je vedno treba improvizirati. V samem besedilu morda ni toliko improvizacije, si pa večkrat v situaciji, da moraš vrečo šal, ki jo imaš s seboj, prilagoditi, malce obrniti. Pri premierah in na primer 20. ponovitvi gre skorajda za čisto različne predstave. Stvar se razvija, kot vse druge. In na koncu crkne, kot vse drugo.
Razvoj, da ne rečem napredek, je viden tudi pri vaših oblekah. Nekaj povsem drugega, kot smo vajeni s stand-upov. (Fantje so odeti v obleke, Perica in Gašper nosita še metuljčka)Perica: Jernej Celec je rekel, da moraš biti oblečen eno stopnjo nad ciljnim občinstvom.
Gašper: Tako naj bi bilo, ja. Ampak mi smo tukaj 15 razredov više.
»Ne vem, o čem govorita, ampak zagotovo je smešno.« Pogovoru se pridruži še Boštjan Gorenc-Pižama. Perica in Gašper mu povesta, o čem govorimo.
Boštjan: Jaz te obleke ne morem več sleči, ker je tako tesna. Dokler se ne bom levil. To je pa pri meni na pomlad. Tako bom do marca v tem.
Perica: Noben od nas se ni uradno poročil, tako je predstava edini način za obleko…
Boštjan: Jaz sem se uradno poročil! In to v obleki.
Perica: Pa še klobuk si imel, kajne?
Glede na to, da ste zelo zaposleni, me zanima, kako dolgo je potekal proces usklajevanja...Perica: Najdlje smo se ukvarjali s konceptom. Poleti smo se večkrat dobili, pred kakšnima dvema tednoma pa smo začeli z vajami, na katerih besedilo še vedno nastaja. Nekaj vržemo ven, kaj drugega dodamo. Zraven je še Boris Kobal, kot nekakšna siva eminenca na področju gledališča...
Boštjan: Ne more se več sam premikati, pa nam pravi, kako naj se premikamo po odru.
Perica: Prinese veliko inspiracije, saj na vaje pripelje psa. Potem dobimo idejo, da bi bil pes v predstavi...
Lahko tudi gledalci s seboj pripeljejo kužke?Perica: Ne vem, zakaj ga že danes ni noben pripeljal s seboj. Ali pa fazana.
Gašper: Boš videl. Jaz ga bom samo kupil in prinesel.
Zadnja leta imamo gledalci na voljo ogromno stand-up nastopov pa tudi komičnih šovov. Očitno tega še ni preveč, glede na to, da je prodaja kart za vašo predstavo odlična.Boštjan: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav so to stand-up komiki. Gre tudi malo za to, da je takšno zanimanje kulminacija našega preteklega dela. Poleg stand-upa jim dodamo še nekaj drugega – skeče in druženje z nami. Pa še dobre fotografije mamo.
