Pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru ni uspelo prepričati zadostnega števila volilcev, da bi zakon padel. Zakon o drugem tiru bo začel veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu. Udeležba na referendumu je bila nekaj več kot 20-odstotna in je med najnižjimi v zgodovini samostojne države. Ob klavrni volilni udeležbi je zakon zavrnilo 46,5 odstotka udeležencev (157.750 volilcev), potrdilo ga je 53,5 odstotka udeležencev (181.473 volilcev), kažejo neuradni rezultati državne volilne komisije. Preštetih je dobrih 98 odstotkov glasov in niti glasovnice iz tujine ne bodo spremenile izida referenduma.
Zakona tako ni zavrnilo predpisanih 20 odstotkov volilnih upravičencev oziroma 342.000 volilcev, ki bi ga moralo, da bi ta padel.
Kljub temu pa pobudnik referenduma Vili Kovačič, vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo, poraza nikakor noče priznati. V štabu nasprotnikov zakona so danes zvečer pravzaprav odprli penino. V nizki udeležbi Kovačič namreč vidi dokaz za nelegitimnost vladnega projekta. Napovedal je oceno ustavnosti zakona, zadevo pa bo predal tudi na računsko sodišče, je rekel. Pri tem Kovačič izgublja celo podporo tistih, ki so mu stali ob strani v referendumski kampanji. Matej Tašner Vatovec iz Levice denimo ne vidi ravno razloga, zakaj naj bi bil ta zakon protiustaven. Tudi odgovornosti Kovačič ne želi prevzeti. »Stroške za ta referendum bomo s položnicami naslovili na vse poslance, ki so glasovali za zakon,« se je odrezal. Krivdo vali tudi na državno volilno komisijo in na referendumsko zakonodajo.
Premier Miro Cerar je dejal, da je nizka udeležba »v veliki meri pokazala, da imajo volilci dovolj političnih igric«, razplet referenduma pa razumel v kontekstu podpore vladi. »Volilci so tudi z neudeležbo na referendumu pokazali, da želijo, da vlada opravi svoje delo, ki smo si ga začrtali, da se ne ustavljamo, da se ne vračamo nazaj, ampak gremo naprej in ta drugi tir zgradimo.«
Vladna po zastavljenem načrtu naprej
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je referendum opisal kot »nepotreben eksperiment pobudnikov«. »Mislim, da volilci z nizko udeležbo sporočajo, da o tej temi ne želijo odločati na referendumu, in vladi prepuščajo odgovornost, da nadaljuje projekt,« je dejal.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič si je po razglasitvi referendumskih rezultatov »kar malo oddahnil«, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes pa je razplet opisal kot »odlično novico«.
Vladna strategija je namreč doslej obrodila sadove; kljub referendumski pobudi so na ministrstvu in direkciji za infrastrukturo nadaljevali projektne aktivnosti, kot so si jih zadali, ter oddali vlogo za pridobitev 163 milijonov evrov evropskih sredstev. Naj spomnimo; zakon, ki je danes prestal referendumsko odločanje in v katerem je načrt gradnje drugega tira, namreč predvideva, da bo Slovenija 200 milijonov evrov za projekt zagotovila iz proračuna, 200 milijonov evrov naj bi prispevale zaledne države, v prvi vrsti Madžarska, 250 milijonov naj bi pridobili iz evropskih sredstev, 311 milijonov pa s krediti pri Evropski investicijski banki.
»Še vedno smo v fazi zagotavljanja virov,« je danes dejal svetovalec direktorja v 2TDK Metod Dragonja. »Meni je pomembno to, da je bil koncept financiranja, ki smo ga postavili, deležen podpore v evropskih inštitucijah, in to je najbolj pomemben element, da bomo ustvarili pogoje za uresničitev,« je dodal.
Tudi minister Gašperšič je danes rekel, da je zdaj ključno zapreti finančno konstrukcijo, torej pridobiti ta evropska sredstva. Objavili so tudi razpis, s katerim iščejo izvajalca za pripravljalna dela. Prispele ponudbe bodo na direkciji za infrastrukturo odpirali 10. oktobra. Državni sekretar Jure Leben je napovedal začetek pripravljalnih del, zanje so že pridobili 44,3 milijona evrov evropskih sredstev, za november. Zatem mora vlada oziroma družba 2TDK izdelati tudi strokovne podlage in projektno dokumentacijo za dvotirno progo in začeti postopek za spremembe državnega prostorskega načrta ter s tem v prostor že umeščeno enotirno progo nadomestiti z dvotirno. Hkrati na ministrstvu tudi nadaljujejo pogovore z Madžarsko. Minister Gašperšič predvideva, da bo predlog sporazuma med državama še v letošnjem letu sprejet na vladi in potem v državnem zboru. Madžarska ostaja po mnenju Levice najbolj sporen del finančne konstrukcije.
»Na vladni strani bomo prav gotovo poskrbeli, da bo projekt voden transparentno, da se ne bo dogajalo nič nečednega,« je vnovič zatrdil minister Gašperšič.
