Poslanci državnega zbora so včeraj v izjemno skromni zasedbi pretresali novelo zakona o financiranju občin. Vlada je prepričana, da prinaša bolj pregledno in pravično delitev denarja med občine, a z izjemo strank SMC in DeSUS poslanci nad njo niso bili navdušeni. Med drugim so opozorili, da je stanje v občinah katastrofalno in da novela ne rešuje problemov, na katere je letos opozorilo računsko sodišče, da prinaša zgolj delne rešitve, da je narejena brez resne predhodne analize stanja in izračunov, krepi centralizacijo in počasi zapira pipico manjšim občinam. Ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo odločili na glasovanju v torek.
»Zakon prinaša parcialne rešitve, ki bodo še poglobile razlike med občinami,« je menil Zvonko Lah iz NSi. Jani Möderndorfer (SMC) pa se je nasprotno spraševal, kako se lahko župani pred volitvami hvalijo z opravljenim delom, če pa je v občinah vse narobe in ni nobenega denarja. Tudi predstavniki ministrstva za javno upravo so predvsem očitke o decentralizaciji zavrnili.
Povprečnina in skupne uprave
Bistveni novosti novele sta dve: ostrejši pogoji za financiranje skupnih občinskih uprav in popravki pri izračunu povprečnine. V praksi se je namreč izkazalo, da denar ne sledi potrebam; finančno bolj obremenjene so mestne občine in občine z večjim deležem starega prebivalstva in predšolskih otrok. Ministrstvo je zato v novem izračunu primerne porabe občin okrepilo vpliv najmlajših in najstarejših občanov, iz nabora nalog odstranilo nekatere, ki jih ne nameravajo več financirati, ter odpravilo usklajevanje povprečnine z inflacijo. Nov izračun tako pričakovano izvrže nižjo vsoto, ki bi jo država morala nameniti občinam. Po veljavni zakonodaji bi morale občine na prebivalca prihodnje leto dobiti skoraj 648 evrov, po noveli zakona bi jih prejele le še 590 ali kar 58 evrov manj.
Drugi cilj novele je spodbujanje sodelovanja občin in njihovega združevanja v skupne medobčinske uprave. To je s polovičnim financiranjem stroškov skupnih uprav država počela že sedaj. A združevanje več kot treh občin skupaj je bilo prej izjema, nemalo skupnih uprav je zajemalo zgolj dve občini, ti pa sta si večinoma delili le redarstvo. Država bi poslej sofinancirala le skupne uprave, ki bi združevale najmanj tri občine in zanje opravljale vsaj tri naloge.
Župani (kot vedno) proti
Predlog sprememb zakona kljub številnim neuradnim srečanjem in sedmim uradnim sestankom ni usklajen z župani, občinami in njihovimi združenji. »Pogosto imamo diametralno nasprotna stališča,« priznava pristojni minister Boris Koprivnikar. »Spremembe so neustrezne, znova se uvajajo brez soglasja in skupnega dogovora z občinami,« odgovarjajo v Skupnosti občin Slovenije (SOS).
Ker je financiranje občin ena bolj nedorečenih stvari v državi, bi pred spremembo zakonodaje pričakovali resno analizo na to temo. A zadnja resna neodvisna analiza, na katero se med drugim sedaj opira država, je bila opravljena leta 2010. »Sistem financiranja občin ni dober, saj izračunava le številke, ničesar pa ne reče o tem, kako kakovostno in učinkovito so potem občine naloge opravile,« meni prvi državni revizor Tomaž Vesel. Drugi problem vidi v tem, da pristojne službe niso spremljale, kako posamezni korekcijski faktorji pri izračunu (dolžina lokalnih cest, delež starejših, mlajših občanov) dejansko prispevajo k pravični razdelitvi. Poleg tega tudi naloge občin in njihovi standardi niso bili nikjer natančno opredeljeni. Dilema, ali predlog sprememb resnično odgovarja na te pomisleke, je bila včeraj med poslanci velika.
Analiza? Kje pa!
»Če se spreminja sistem financiranja občin, je treba najprej pregledati temelje, zakonske naloge in opisati njihov natančen obseg. Tega pa ni. Zato lahko tudi vse poskuse izračuna povprečnih stroškov občin na teh osnovah označimo zgolj kot ugibanja,« meni Jasmina Vidmar, sekretarka združenja SOS. V združenju so sedaj sami na lastne stroške naročili stroškovno analizo financiranja občin. Prve okvirne rezultate pričakujejo v roku enega meseca.
