Če sedanja kanclerka Angela Merkel tudi v četrto ne bi postala šefica vlade, bi bil to zares čudež. Ključno vprašanje pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami tako je, s kolikšno prednostjo bo zmagala in kako se bodo odrezale druge stranke, ki bodo držale v rokah ključe za sestavo nove koalicije.
Zelo pomembno bo, koliko glasov bo uspelo zbrati SPD Martina Schulza, ki ji s približevanjem volitev po anketah kaže vse slabše. Slab rezultat bi utegnil stranko pahniti v opozicijo. Pa ne zato, ker bi si tako želeli v kanclerkinih krščanskih demokratih (CDU). K opoziciji se vse bolj nagibajo v sami SPD. Na prejšnjih volitvah je veliko koalicijo CDU in SPD podpiralo več kot dve tretjini članstva SPD, zdaj jo podpira komaj polovica. V stranki ne želijo biti več v senci krščanskih demokratov, kar je po ocenah mnogih pomemben razlog za to, da se stranka v predvolilni kampanji ni mogla predstaviti kot verodostojna alternativa CDU.
Schulz se ni zmogel uveljaviti kot verodostojna alternativa
A dejstvo je, da je k temu pripomogel ne dovolj izrazit prvak stranke. V SPD so stavili na evropski profil Schulza, nekdanjega predsednika evropskega parlamenta, a v neposrednih dvobojih z Merklovo se ni zmogel uveljaviti kot verodostojna alternativa. Nemci Merklovo vidijo kot bolj kompetentno na praktično vseh področjih, še posebej, ko gre za krmarjenje v nemirnih mednarodnih vodah. Za Schulza pa volilci preprosto ne verjamejo, da bi Nemčijo dovolj uspešno vodil. To pa je za stranko velik minus.
O tem, ali bo SPD vnovič šla v veliko koalicijo, bo poleg njenega rezultata, ki bi lahko bil tudi komaj nekaj nad 20 odstotki dobljenih glasov, odločal tudi rezultat desničarske populistične Alternative za Nemčijo (AFD). Ta skrajno desna stranka v zadnjih anketah vztrajno pridobiva priljubljenost, medtem ko CDU in SPD izgubljata. Politični analitiki takšne trende tik pred volitvami pripisujejo dejstvu, da je uspelo AFD v zadnjih tednih znova obuditi razpravo o migrantih, o njihovi (ne)integraciji v nemško družbo in vsem, kar je povezano z migracijsko politiko Merklove. Za zdaj tako vse kaže, da bo AFD na volitvah v nedeljo zasedla tretje mesto z okoli 11 ali še več odstotki glasov. To pomeni dodatno težavo v koalicijskih pogajanjih, saj se kot edini možni vse bolj kažeta ali velika koalicija ali pa koalicija CDU, liberalne FDP in Zelenih. A ker je okoli četrtina volivcev še vedno neodločenih, bi lahko bili rezultati volitev tudi precej drugačni od napovedi anket.
Skrajno desnico se bo slišalo po vsej Nemčiji
Nekaj je gotovo. Parlament v Berlinu bo po nedeljskih volitvah močno spremenjen. V njem bodo po novem sedeli poslanci skrajne desnice, ki zastopajo izjemno ostra stališča do beguncev in tujcev na splošno, do evropskih povezav, sploh pa do skupne evropske valute. Njihova stališča se bodo po novem močno slišala po vsej državi, in ne le na vzhodu Nemčije in v nekaterih »enklavah« na zahodu, kjer imajo podporo. V parlament bodo znova prišli liberalci, medtem ko na nitki visi vstop Zelenih. Če se slednjim ne bo uspelo uvrstiti v parlament, bo to še dodatno zapletlo koalicijska pogajanja.
