1. Kako lahko občan, ki je državljan Slovenije, ima na dan glasovanja stalno prebivališče v določeni volilni enoti in je dopolnil starost osemnajst let, uveljavi pasivno volilno pravico, t. j. da je voljen za predstavnika lokalnih interesov Državnega sveta (druga alineja člena 2 Zakona o državnem svetu, Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F)?

2. Kako je ta možnost volilcem zaobsežena v rokovniku volilnih opravil, izdanem pri naslovni komisiji?

Morda za bralce kot zanimivost in kot iztočnica za razmislek še citiranje obeh uvodoma navedenih zakonskih določb:

»Pravico voliti in biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. (delno razveljavljeno)« (prvi odstavek člena 2).

»Ob pogojih iz prejšnjega odstavka imajo pravico voliti in biti voljeni: (…) – za člane državnega sveta – predstavnike lokalnih interesov osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.« (druga alineja člena 2).

Navedeni zakonski določbi si po svojem skromnem poznavanju prava interpretiram tako, da je dana možnost biti voljen v Državni svet RS in tako tudi kandidirati na podlagi zakona za enega od dvaindvajsetih predstavnikov lokalnih interesov vsakemu občanu, ki izpolnjuje uvodoma navedene pogoje in pogoj bivališča v določeni volilni enoti. Ampak kako to volilni organi izvedejo? Ob predpogoju, da pravilno razumem Ustavo RS in navedeni zakon ter vse podzakonske akte, vključujoč tudi vsa navodila DVK (vse kot celoto).

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bile prve volitve v Državni svet RS prvega sklica neposredne, izvedene za celotno volilno telo – brez elektorjev…

Ida Čuden Rebula, Sežana