Nič neobičajnega ni, če želi delodajalec kandidata za prosto delovno mesto najprej preizkusiti. Poskusno delo torej ni obvezno, a če se delavec in delodajalec tako dogovorita, mora biti to urejeno s pogodbo o zaposlitvi, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. Ne gre namreč zgolj za dogovor, ampak dejansko zaposlitev, brez pogodbe o zaposlitvi pa gre pri takšnem razmerju za zaposlovanje na črno, dodajajo. Vendar inšpektorji na terenu naletijo na delodajalce, ki te zakonske obveznosti ne upoštevajo in se pri tem izgovarjajo na to, da so želeli delavca pred zaposlitvijo preizkusiti.
Prijav sicer ne vodijo tako podrobno, da bi lahko rekli, koliko se jih je morebiti nanašalo na kršitve glede poskusnega dela; lani so tako ugotovili tri kršitve 125. člena ZDR-1, ki se nanaša na ureditev poskusnega dela. A četudi se zdi statistika zanemarljiva, so delovni inšpektorji pogosteje naleteli na kršitve, ko so delavci delali pri delodajalcih brez ustrezne pravne podlage ter so delodajalci trdili, da je šlo predvsem za preizkus znanja in sposobnosti kandidata za opravljane dela, čeprav to ni bilo res.
Preizkus znanja se opravi v izbirnem postopku
»Pri preizkusu znanja oziroma sposobnosti kandidatov praviloma ne gre za odplačno razmerje med delodajalcem in kandidatom. Če bi kandidat za zaposlitev pri delodajalcu pod pretvezo preizkusa znanja oziroma sposobnosti dejansko opravljal delo v okviru organiziranega delovnega procesa delodajalca, bi v takšnem primeru lahko šlo za zaposlovanje na črno,« opozarjajo delovni inšpektorji. V takem primeru izdajo odločbo, s katero prepovedo opravljanje dela posamezniku, ki je zaposlen na črno, in o tem nemudoma seznanijo finančno upravo, ki je sicer pristojna za nadzor nad zaposlovanjem na črno.
Poskusno delo je obdobje, v katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec pa ima v tem času možnost, da spozna, ali mu konkretno delo sploh ustreza. »Ne gre le za ustrezne kompetence in znanja, ki so v veliki meri preverljivi že v samem kadrovskem procesu, pač pa tudi ujemanje s timom, vsakdanje spoprijemanje z nalogami in izzivi, ki jih kandidat dobi s tem,« poudarja Maruša Grah, vodja marketinga Styria digital marketplaces, ki upravlja portal Mojedelo.com. Med poskusnim delom lahko torej tako delavec kot delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi, a jo delavec lahko odpove brez pogojev, medtem ko delodajalec to lahko stori le, če ugotovi, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno.
Delodajalci morajo imeti jasno sliko, koga želijo
Tudi sicer delodajalcem, ki potrebujejo novega delavca za daljše obdobje, »igranje« s preizkušanjem kandidatov ne koristi, saj to pomeni, da zgubljajo čas in denar s ponavljanjem razpisov in selekcijo novih kandidatov. Poleg tega je največji problem delodajalcev, da je prosto delovno mesto nujno treba čim prej zapolniti zaradi povečanega obsega dela, delodajalec pa ima v mislih le določene veščine in znanje ter karakteristike osebe, ki bi jo želel, ne pa popolne slike o njej.
»Težko je namreč opisati idealnega kandidata, nemogoče pa ga je dobiti. Idealni kandidati le redko potrkajo na vrata, zato delodajalci pri razgovorih iščejo tiste lastnosti, ki so nujno potrebne, in tiste, za katere je dobro, da jih imajo. Tako delodajalec in kandidat skleneta kompromis, kaj si drug od drugega želita,« je pojasnila Maruša Grah.
Na drugi strani pa so nekatera uspešna podjetja že izpilila svoje izbirne postopke, tako da v poskusno delo običajno že dobijo kandidate, ki ustrezajo njihovim merilom. V Lidlu Slovenija denimo poskusno delo vključijo k vsaki novi zaposlitvi, da s tem bolje spoznajo in preverijo kompetence novega sodelavca. »Za vse na novo zaposlene pripravimo načrt uvajanja, ki omogoča, da se lahko kar najbolje vključijo v svoje ekipe. Vsak novi sodelavec v našem podjetju dobi tudi svojega botra, ki pomaga pri razreševanju vseh neformalnih vprašanj in daje podporo za uspešen začetek,« so pojasnili v kadrovski službi, kjer primerov, ko so se po preteku poskusne dobe poslovili od novozaposlenega, tako rekoč ni. »Od 194 novih sodelavcev v letošnjem letu smo se zaradi neuspešno opravljene poskusne dobe razšli zgolj z enim sodelavcem,« so povedali v Lidlu Slovenija, kjer zaposleni v poskusnem obdobju dobijo enako plačilo kot kasneje po uspešno opravljeni poskusni dobi.
Plača v poskusnem obdobju je stvar dogovora
Prav tako poskusno delo ne vpliva na višino plače v podjetju Litostroj Power, kjer delavca preizkusijo samo, če gre za zaposlitev za nedoločen čas, in v Pošti Slovenije, kjer je poskusno delo prav tako že ustaljena praksa pri sklepanju novih zaposlitev, trajanje pa je odvisno od tarifnega razreda. »Večina delavcev uspešno konča poskusno delo in nato nadaljuje delo na osnovi sklenjene pogodbe o zaposlitvi,« so pojasnili v kadrovski službi Pošte Slovenije, kjer po izteku poskusnega dela delavca ocenijo in se odločijo, ali bo kos njihovim zahtevam.
Nekoliko več težav kot v storitvenih dejavnostih imajo s poskusnim delom proizvodna podjetja. Sodeč po Steklarni Hrastnik, ki sicer velja za delavcem prijaznejše proizvodno podjetje, a se vseeno srečujejo s kandidati, ki kmalu ugotovijo, da dela ne obvladajo ali pa to ne ustreza njihovim pričakovanjem. »Za delovna mesta, kjer so zahtevane delovne izkušnje in za katere nam novozaposleni delavec zatrjuje, da jih ima, je dinamika ista kot kasneje pri rednem delu. Pri specifičnih zaposlitvah, kjer je seveda potrebno tudi spoznavanje specifik delodajalca, pa se običajno odločimo za poskusno delo za šest mesecev, kamor je všteto tudi obdobje spoznavanja specifik podjetja,« so pojasnili namen poskusnega dela. Takrat tudi preverijo, koliko je zaposleni odprt za pridobivanje novega znanja.
»V Steklarni Hrastnik namreč veliko vlagamo razvoj in nadgradnjo kompetenc naših zaposlenih, ki je tudi eden od ključnih dejavnikov uspeha,« so še dodali v podjetju, kjer se z zaposlenimi v času poskusnega dela dogovorijo za nekoliko nižjo plačo, ki jo na vnaprej dogovorjeno višini povišajo po uspešno opravljeni poskusni dobi. Sodelovanje pa prekinejo s tistimi, ki nimajo toliko izkušenj, kot so predstavili na razgovoru, in posledično ne dosegajo dogovorjenih ciljev. »Poleg tega pa je razlog tudi dejstvo, da se posameznik ne vidi v kulturi podjejta, vrednotah podjejta in ne želi sodelovati v procesu pridobivanja novih znanj,« so še dodali v Steklarni Hrastnik, kjer jim vsak tak neuspešno opravljen preizkus vzame nekaj mesecev časa in ponovitev postopkov iskanja in selekcije novih kadrov, ki jih v industriji že tako ali tako primanjkuje.