»Svet, v katerem živimo, je poplavljen s fotografskim in vizualnim materialom. Fotografija se tako kot glasbena in filmska umetnost bojuje za avtorske pravice ter verodostojno reprezentacijo in ustrezno vrednotenje,« je kritičen Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor. »S Festivalom fotografije želimo ozavestiti občinstvo, da dostopnost tehnologij in možnost ekspresnih objav fotografij na družbenih omrežjih ne zagotavljata kakovostne fotografije, temveč ravno nasprotno. Med množico se skriva zelo malo tistih, ki so mojstrske in hkrati tudi vsebinsko pomembne, tako rekoč umetniške.«
Odprtja več razstav, med drugim torkovega odprtja razstave del Ritonje Kriv sem v razstavišču ArtKit, so bila nekakšen prolog v letošnji Festival fotografije Maribor 2017, ki se uradno začne nocoj z odprtjem osrednje festivalske razstave Ukrajinska noč ukrajinskega avtorja Sergeja Lebedinskega. V Fotogaleriji Stolp in Galeriji Media Nox bo na ogled mesec dni.
Dela Lebedinskega so nekakšno fotografsko popotovanje skozi postsovjetski prostor. Njihova posebnost je material, s katerim ustvarja, podobe so namreč natisnjene na star sovjetski fotografski papir, ki dodatno poudarja obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo.
Lani dokumentarna, letos avtorska fotografija
Festival so lani priredili prvič. Z njim so zaznamovali 80. jubilej Fotokluba Maribor, ki ima danes približno 150 članic in članov. Rdeča nit festivalskega prvenca je bila dokumentarna fotografija, letos so pozornost usmerili v avtorsko fotografijo. »Fotografija ni zgolj neki lep medij, ki ga obvlada vsak lastnik pametnega telefona,« opozarja Ritonja. »Avtorska fotografija je načrtovana miselna konstrukcija, ki najprej nastane na glavi, šele nato se udejanji s pomočjo fotoaparata.«
Od osrednje letošnje festivalske tematike odstopajo tri razstave: V Galeriji K18 razstavljajo fotoreporterji Večera, v Vetrinjskem dvoru bo v nedeljo odprtje razstav PolitikusBoruta Krajnca in Flower PowerBoruta Peterlina. Krajnc je avtor odmevnih fotografij Boruta Pahorja iz predsedniške kampanje pred petimi leti, s katerimi je podrobno zabeležil predvolilno farso in pokazal na poceni populistično gesto domače politične elite. Peterlin se je osredotočil na fotografiranje cvetličnih aranžmajev, ki krasijo različne priložnosti slovenske dnevnopolitične realnosti, s čimer je, kot so zapisali v napovedi razstave, »prenesel pozornost 'osrednjih igralcev', zastopnikov moči in oblasti, na navidezno nepomembnega statista, cvetlično dekoracijo«.
